Združene države Amerike v posebni operaciji zajele Nicolása Madura

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Ameriško ministrstvo za energetiko je uradno dodelilo 2,7 milijarde dolarjev vreden paket pogodb za domače bogatenje urana, kar je povzročilo strmo rast delnic podjetja Centrus Energy. Sredstva so namenjena celotnemu spektru bogatenja, od nizko obogatenega urana (LEU) za obstoječe jedrske reaktorje do visoko obogatenega urana (HALEU) za napredne reaktorske zasnove. Podjetje Centrus Energy je prejelo približno 900 milijonov dolarjev za širitev svojih zmogljivosti, kar je del širših prizadevanj administracije za okrepitev domačega energetskega sektorja in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov. Vzporedno s tem je energetski velikan Vistra Corp. napovedal prevzem podjetja Cogentrix Energy za 4,7 milijarde dolarjev, s čimer bo pridobil deset sodobnih elektrarn na zemeljski plin s skupno zmogljivostjo 5.500 MW. Prevzem vključuje objekte v ključnih regijah, kot sta New England in Teksas, kar utrjuje položaj podjetja na ameriškem trgu električne energije. Analize medtem zavračajo trditve, da so podatkovni centri za umetno inteligenco glavni krivec za rast cen električne energije. Podatki kažejo, da so se cene najbolj zvišale v zveznih državah s strogo politiko zelenega prehoda, kot so Kalifornija, Massachusetts in New York, medtem ko je bila rast v državah z največ podatkovnimi centri, kot sta Virginija in Teksas, nižja od stopnje inflacije.