Združene države Amerike izvedle zračne napade na Venezuelo in zajele Nicolása Madura

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na ključne cilje v prestolnici Caracas. Poročila navajajo močne eksplozije na letališču La Carlota, kjer so opazili nizko leteča letala in gost dim. Po uradnih navedbah ameriške administracije je bil v okviru operacije ujet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Washingtona za njegovo odstranitev z oblasti. Operacija se je začela 3. januarja 2026 in predstavlja drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v regiji. Donald Trump je napade označil za nujne, medtem ko so razmere v Caracasu ostale izredno napete. Ameriška stran trdi, da je bila akcija del širšega boja proti trgovini z drogami in avtoritarnemu režimu, ki je po njihovem mnenju destabiliziral Južno Ameriko. Zaenkrat še ni natančnih podatkov o žrtvah med civilnim prebivalstvom ali pripadniki venezuelske vojske, vendar so posledice napadov vidne po celotnem mestu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.