Protesti v Iranu zaradi gospodarskih razmer terjali več življenj

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Iran so ohromili splošna ustavitev javnega življenja, nasilni protesti in poglabljanje politične ter gospodarske krize. Oblasti so odredile zaprtje podjetij, izobraževalnih ustanov in vladnih uradov v 21 provincah, medtem ko so se demonstracije zaradi naraščajoče inflacije in padca vrednosti riala razširile po vsej državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami so bile potrjene prve smrtne žrtve; v mestu Kouhdasht je bil ubit član paravojaške revolucionarne garde, v mestu Lordegan na jugozahodu države pa sta pod streli varnostnih sil padla najmanj dva demonstranta. Napetosti se stopnjujejo, saj varnostni organi na nekaterih območjih uporabljajo pravo strelivo, očividci pa dogajanje opisujejo kot pravo bojišče. Predsednik Masoud Pezeshkian je ob priznavanju javnega nezadovoljstva za krizo okrivil slabo upravljanje države, ne pa zunanjih sovražnikov, kar ga postavlja v nasprotje s trdo linijo režima, ki za nemire še naprej obtožuje tuje sile. Gospodarske razmere ostajajo kritične z inflacijo nad 40 odstotki, kar je po rekordnem padcu valute že sprožilo odstop guvernerja centralne banke Mohammada Reze Farzina. Aktivisti opozarjajo, da gre za najobsežnejši upor proti islamski republiki po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila val demonstracij po vsej državi. Trenutna ustavitev javnega življenja v dveh tretjinah provinc kaže na resno krhkost režima pod vodstvom vrhovnega voditelja Alija Hameneja.

Iranska vlada je po najobsežnejših protestih v zadnjih treh letih pozvala k dialogu z voditelji demonstracij, ki jih je sprožil strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda. Protesti so se začeli v nedeljo, ko je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost glede na ameriški dolar, kar je trgovce v središču Teherana prisililo k zaprtju trgovin. Nemiri so se hitro razširili iz prestolnice v druga večja mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, demonstracijam pa so se pridružili tudi študenti univerze Amirkabir. Predsednik države je pozval k upoštevanju legitimnih zahtev protestnikov, medtem ko se država spopada z visoko inflacijo in sesutjem valute. Na ulicah nekaterih mest so zabeležili spopade med protestniki in policijskimi enotami za obvladovanje izgredov, ki so uporabile solzivec. Trenutno dogajanje je neposredno povezano z nestabilnostjo na vrhu finančnih institucij in nezaupanjem v monetarno politiko države, kar je v preteklih dneh že povzročilo ugibanja o menjavah v vodstvu centralne banke.