V Ljubljani potekal shod ob dnevu neodvisnosti Ukrajine, kljub provokacijam

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

Več ruskih letališč je ponoči omejilo promet zaradi ukrajinskih napadov z droni. Največje moskovsko letališče Šeremetjevo je bilo zaprto štiri ure. Ruska vojska je sporočila, da je prestregla 69 ukrajinskih dronov. V ruskih zračnih napadih na Ukrajino sta umrli dve osebi.