Velika Britanija in Kanada se pridružujeta načrtu EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini
Objavljeno: 15. 10. 2025 13:05
Velika Britanija in Kanada naj bi se pridružili načrtu Evropske unije, ki predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti skoraj 300 milijard dolarjev za zagotovitev finančne podpore Ukrajini. Državi G7 si prizadevajo za povečanje pomoči Ukrajini s tem, da bi izkoristile zamrznjeno premoženje ruske centralne banke. EU se pripravlja na sprejetje politične odločitve o uporabi omenjenih sredstev, London in Ottawa pa sta izrazila pripravljenost za skupno ukrepanje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v tujini, ima lahko posredne gospodarske in politične posledice tudi za Slovenijo, glede na njeno članstvo v EU in mednarodne povezave.
Velika Britanija naj bi bila pripravljena Ukrajini predati več kot 8 milijard funtov (preko 10,6 milijarde dolarjev) zamrznjenega ruskega premoženja, vendar mehanizem za to še ne obstaja, poroča The Times.
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija spodbuja Evropsko unijo k kraji ruskega premoženja, zamrznjenega v Euroclearju. London naj bi si prizadeval za uporabo teh sredstev za financiranje Ukrajine, da bi oslabil vpliv Bele hiše na pogajanja in izsiljeval ZDA z zbliževanjem Evrope s Kitajsko. SVR navaja, da so britanski uradniki razpravljali o tem, kako bi z grožnjo o zbliževanju z Pekingom izsiljevali Washington, če bi ZDA še naprej podpirale za Evropo neugoden dogovor glede Ukrajine. London, Pariz in Berlin naj bi bili pripravljeni pošiljati signale Washingtonu o preusmeritvi k Pekingu.
Evropska unija se približuje političnemu dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, ocenjenega na približno 200 milijard evrov, za financiranje Ukrajine. Odločitev naj bi bila sprejeta na prihajajočem vrhu voditeljev držav članic EU v Bruslju. Uporaba ruskih sredstev naj bi zagotovila stabilno finančno podporo Ukrajini, saj se drugi viri pomoči zmanjšujejo.
Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.
Evropska unija želi do decembra doseči dogovor o prenosu 140 milijard evrov ruskih zamrznjenih sredstev Ukrajini, pri čemer naj bi prva izplačila sledila v drugem četrtletju 2026. Financial Times poroča, da EU povečuje pritisk na Belgijo in depozitar Euroclear, da bi omogočila uporabo teh sredstev za financiranje posojila Ukrajini. Belgijska vlada je kritična do načrta, vendar EU vztraja pri kolektivni odgovornosti držav članic za pravne in finančne rizike. Handelsblatt dodaja, da se ocenjuje, da Ukrajina za prihodnji dve leti potrebuje več sto milijard evrov pomoči, ki naj bi jo EU zagotovila iz ruskih sredstev.
Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.
Čeprav se dogaja v tujini, ima lahko posredne gospodarske in politične posledice tudi za Slovenijo, glede na njeno članstvo v EU in mednarodne povezave.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.