Donald Trump napovedal likvidacijo kubanske predsedniške garde v Venezueli

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci naznanil, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele. Trump je pojasnil, da bo ameriška administracija vodila državo vse do vzpostavitve stabilnih razmer in izvedbe demokratičnih procesov. Napoved sledi nedavni obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je ob tem zagrozil z možnostjo drugega napada, če bi prišlo do upora ali nesodelovanja lokalnih struktur. Njegovo potezo je že pozdravil Jacob Rothschild, ki je Trumpu čestital za odločno ukrepanje proti venezuelskemu režimu. Kritiki opozarjajo, da tovrstna neposredna vojaška in politična intervencija pomeni drastičen zasuk v mednarodnih odnosih in dolgotrajno vojaško prisotnost ZDA v regiji, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot do zagotovitve varnosti in odprave diktature v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.