Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je uradno sporočil, da Ruska federacija priznava Grenlandijo kot sestavni del Kraljevine Danske. Odziv Moskve prihaja po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil interes Združenih držav Amerike za nakup tega strateško pomembnega otoka. Peskov je trenutno dogajanje in diplomatske napetosti, ki jih je sprožila ameriška pobuda, označil za »izredno situacijo« z vidika mednarodnega prava.
Rusija se je s tem jasno postavila na stran Københavna v diplomatskem sporu, ki je povzročil precejšnje napetosti med ZDA in Dansko. Moskva poudarja, da otok nedvomno pripada Danski, s čimer zavrača kakršne koli poskuse spreminjanja ozemeljske celovitosti v arktični regiji brez privolitve matične države. Takšno stališče Rusije odraža njene širše geostrateške interese na Arktiki, kjer se velesile vedno bolj spopadajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi.
Diplomatski spor se je poglobil, ko je Donald Trump zaradi zavrnitve prodaje otoka s strani danske vlade odpovedal načrtovani državni obisk v Københavnu. Danska premierka je ameriško ponudbo označila za absurdno, Rusija pa je z zadnjimi izjavami potrdila svojo zavezanost obstoječemu mednarodnopravnemu redu na severu Evrope, kar dodatno otežuje ameriška prizadevanja za širitev vpliva na tem območju.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
