Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi.
Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.
Izjave
"Ataka ZDA na Venezuelo je trajala manj kot pol ure."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima splošen mednarodni interes, vendar neposredno ne vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja zunanjo politiko ZDA, vendar Venezuela ni ključna strateška partnerica Slovenije.
Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.
Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta.
Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili.
Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.
Pred ameriško operacijo so ZDA venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru 23. decembra 2025 ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po aretaciji se je Maduro na sodišču v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno predsednik Venezuele.
Pred aretacijo je ameriška administracija 23. decembra 2025 Nicolasu Maduru ponudila možnost, da zapusti položaj predsednika Venezuele in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro ponudbo zavrnil. Med sojenjem v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno šteje za predsednika Venezuele.
Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos.
Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.
Dogodek ima splošen mednarodni interes, vendar neposredno ne vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja zunanjo politiko ZDA, vendar Venezuela ni ključna strateška partnerica Slovenije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.