Predsednik Evropskega sveta obtožil Rusijo za incident z droni med obiskom Zelenskega na Irskem

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na vrhu v Kopenhagnu opozoril, da Rusija s pošiljanjem dronov v Evropo poskuša doseči eskalacijo konflikta. Pozval je evropske države k enotnosti in podpori Ukrajini, saj meni, da je cilj Moskve razdeliti Evropo. Zelenski je poudaril, da mora Evropa delovati nasprotno in se združiti.