Iranske oblasti so v mestu Karaj pridržale 26-letnega Erfana Soltanija, ki mu je po navedbah nevladnih organizacij grozila usmrtitev zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja, po izredno hitrem sodnem postopku pa naj bi bila izvršitev smrtne kazni predvidena za minulo sredo. Primer je pritegnil mednarodno pozornost, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval, naj ne usmrti protestnika, kar je sprožilo ostre odzive v Teheranu.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Evropske velesile obsodile nasilje v Iranu.
Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu. Voditelji so poudarili, da so demonstracije prerasle v enega največjih izzivov za teokratsko oblast v zadnjih desetletjih.
Medtem ko so družinski člani in aktivisti za človekove pravice v strahu pričakovali novice o Soltanijevi usodi, so iranski državni mediji kasneje zanikali navedbe, da je bil mladi protestnik obsojen na smrtno kazen. Po uradnih navedbah Teherana Soltani ni na seznamu obsojencev na smrt, kljub temu pa organizacije, kot je Iran Human Rights (IHR), opozarjajo na netransparentnost iranskega pravosodnega sistema. Od začetka zadnjega vala demonstracij naj bi oblasti pridržale že približno 18.000 ljudi, pri čemer Teheran napoveduje pospešene postopke proti tistim, ki so sodelovali v nemirih.
Napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo se stopnjujejo, saj Iran kljub grožnjam in pozivom iz tujine vztraja pri strogi politiki do demonstrantov. Družina Erfana Soltanija je javno prosila za pomoč in poudarila njegovo nedolžnost, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Negotovost glede Soltanijevega dejanskega stanja ostaja visoka, saj iranske oblasti pogosto uporabljajo smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje opozicije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
