APDEJT.si

Trumpova administracija je vložila pritožbo zaradi antisemitizma proti sistemu Kalifornijske državne univerze (CSU). Donald Trump je promoviral 'med beds' za ameriške bolnišnice, kar je sprožilo posmeh Jakea Tapperja. Alphabet bo Donaldu Trumpu plačal 22 milijonov dolarjev v poravnavi tožbe zaradi začasne ukinitve YouTube računov po dogodkih 6. januarja. Mark Levin je obtožil podpredsednika Vancea uhajanja protizraelskih sporočil iz Bele hiše in s tem spodkopavanja premierja Netanjahuja.

Članki pokrivajo širok spekter tem, od polemik v intelektualnih krogih glede političnih stališč do odzivov na mednarodne dogodke. V Španiji se pojavljajo kritike na račun mednarodne pozicije PP (Partido Popular). V Italiji minister Tajani odgovarja na kritike glede izbire glasbe v televizijskih programih, pri čemer poudarja pomen svobode izražanja. V Peruju je bil izpostavljen govor Dine Boluarte v Združenih narodih, ki je sprožil mešane odzive. V Združenih državah Amerike je poudarjena prisotnost nasilja v politiki in vloga orožja, medtem ko se pojavljajo predlogi za nagrade skrajnim aktivistom. Izrael se spominja tragedije 7. oktobra in obsoja dejanja Hamasa.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Donald Trump je objavil, da potekajo zelo spodbudne in produktivne razprave glede miru v Gazi. Po poročanju naj bi Hamas načeloma sprejel ameriški načrt, ki predvideva izpustitev vseh talcev, tako živih kot mrtvih, in razorožitev ter umik Hamasa iz Palestine. V zameno naj Izrael ne bi priključil Zahodnega brega in Gaze. Načrt predvideva tudi združitev Gaze in Zahodnega brega pod novo palestinsko oblastjo, pri čemer naj bi večnacionalne sile zagotavljale varnost Izraelu.

Bela hiša je štiri dni po srečanju kralja Felipeja VI. z Donaldom Trumpom v New Yorku, med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, objavila fotografijo njunega srečanja. Kralj Felipe VI. se je udeležil sprejema, ki ga je organiziral predsednik Združenih držav Amerike. Med govorom na zasedanju je Felipe VI. obsodil poboj civilistov v Gazi kot »pokol«.

V Italiji je največja sindikalna organizacija CGIL zaostrila svoj ton v podporo Gazi, odziv na nedavne mobilizacije in naraščajoče gibanje solidarnosti. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Izraela, pri čemer nekateri viri dogajanje v Gazi označujejo za »Auschwitz sionizma«, ki ga podpirata ZDA in EU. Poudarjeno je, da osvoboditev Palestine zahteva boj proti kapitalu in globalnemu fašizmu, katerega prednjači Tel Aviv.

Nova Zelandija je sporočila, da trenutno ne bo priznala palestinske države. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi zavrnil možnost ustanovitve palestinske države, rekoč, da Izrael ne bo storil »nacionalnega samomora«. Medtem se vršijo mednarodni pritiski na Izrael zaradi dogajanja v Gazi, pri čemer različne države iščejo načine za pomoč Palestini in prekinitev izraelske nekaznovanosti.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju več britanskih medijev vodil prihodnjo prehodno upravo v Gazi. Blair naj bi sodeloval v pogovorih s Trumpovo administracijo in drugimi uradniki o prihodnosti palestinskega ozemlja po vojni. Njegova pisarna je zanikala, da bi podpiral kakršen koli načrt, ki bi razselil palestinsko prebivalstvo.

Benjamin Netanyahu, izraelski premier, je med govorom v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) naletel na močan odziv. Medtem ko je nagovarjal zbrane, so številni delegati zapustili dvorano, zunaj pa so potekali množični protesti. Netanyahu je v svojem govoru dejal, da bi Hamas lahko končal vojno takoj. Prav tako je nagovoril talce in jim obljubil, da jih bo pripeljal domov.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so potekale v ozračju obtožb o ruskem vmešavanju. Premier Moldavije je izjavil, da Rusija načrtuje "elektronski državni udar", in izrazil pripravljenost na vse scenarije. Predsednica Maia Sandu je obtožila Rusijo poskusov vplivanja na volitve s podkupovanjem in dezinformacijami. Nekdanji predsednik Igor Dodon je obtožil Zahod vmešavanja v volilno kampanjo in pozval ljudi na proteste po volitvah. Obtožil je tudi aktualno predsednico Maio Sandu, da je nakazala možnost razveljavitve volitev.

Globalna flotilja Sumud, ki jo sestavljajo ladje iz Italije, Španije, Tunizije in Grčije, se je odpravila proti Gazi, da bi prebila izraelsko blokado. Flotilja je prejela opozorila o neizbežnem izraelskem napadu. Španija je poslala vojno ladjo Fuhrer P-46, da bi zaščitila humanitarne ladje, ki poskušajo dostaviti pomoč v Gazo.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Benjamin Netanyahu je na Generalni skupščini ZN dejal, da je Izrael v veliki meri uničil teroristično infrastrukturo Hamasa. Nekateri delegati so protestno zapustili dvorano ob začetku njegovega govora. Netanyahu je tudi pokazal zemljevid, ki naj bi prikazoval "os terorja Irana", ter izjavil, da si Izrael želi končati svoje delo v Gazi. Mike Huckabee je kritiziral države, ki priznavajo Palestino, saj naj bi to škodilo prizadevanjem za prekinitev ognja.

Po genocidu v Gazi so se sporazumi, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni pod okriljem Združenih narodov, porušili. Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je na generalni skupščini ZN presenetil z napovedjo, da je Indonezija pripravljena poslati do 20.000 vojakov kot mirovne sile v Gazo. V Grčiji se je na festivalu KNE zbrala palestinska in izraelska mladina, ki sta skupaj izrazili nasprotovanje vojni in okupaciji.