Pripadniki elitne ameriške enote za specialne operacije Delta Force so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novico o zajetju je prek socialnega omrežja Truth potrdil ameriški predsednik Donald Trump, operacijo pa so kasneje za medijsko hišo CBS potrdili tudi neimenovani ameriški uradniki. Aretacija se je zgodila 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah, potem ko so Združene države Amerike izvedle ciljno bombardiranje strateških točk v venezuelski prestolnici. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in obsežnega ameriškega vojaškega kopičenja v karibski regiji. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim večkrat obtožile vpletenosti v delovanje narkokartelov in napovedale ostre ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj so ameriške zračne sile pred samim zajetjem vzpostavile popolno blokado zračnega prostora nad državo. Poročil o večjem odporu venezuelske vojske med samo akcijo posebnih enot za zdaj ni.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores v vojaški operaciji, so ZDA napovedale, da ju bodo sodili v New Yorku. Republikanski senator je dejal, da se bo Maduro soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma na zveznem sodišču. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je uradno vložila obtožnico proti Madurovemu paru pred sodiščem v južnem okrožju New Yorka. Lokacija Madura in njegove žene trenutno ni znana.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.