V New Yorku je položaj župana uradno prevzel Zohran Mamdani, ki velja za ostrega nasprotnika nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. 34-letni demokrat in zaveznik progresivnega krila stranke je kot prvi musliman na tem položaju prisegel v četrtek zgodaj zjutraj na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Mamdani je na položaj prišel z obljubami o korenitih socialnih reformah, ki vključujejo zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj, brezplačno varstvo otrok in brezplačne avtobusne prevoze. Njegov gospodarski načrt temelji na zvišanju davkov za najpremožnejše prebivalce in velika podjetja. Kljub temu da sta se Mamdani in Trump pred kratkim srečala v Beli hiši, kjer sta izmenjala spravljive tone, odnosi med mestno upravo in zvezno oblastjo ostajajo napeti. Novi župan je svojo kampanjo gradil na jasnem nasprotovanju Trumpovi politiki, obenem pa se bo moral spopadati z velikimi finančnimi in infrastrukturnimi izzivi mesta. Zaprisega na postaji podzemne železnice je služila kot simbolna napoved njegove usmerjenosti k izboljšanju javnih storitev za vse prebivalce New Yorka.

Avstrijska zvezna policija je v okviru varnostnih ukrepov med novoletnim praznovanjem izvedla skupno 30 pridržanj. Po podatkih notranjega ministrstva, objavljenih v četrtek, je bilo 15 oseb pridržanih zaradi kaznivih dejanj, preostalih 15 pa zaradi upravnih prekrškov. Kljub posameznim incidentom so oblasti ocenile, da je bilo stanje po državi na prvo jutro novega leta razmeroma mirno. Policisti so med nadzorom zasegli približno 2.800 pirotehničnih izdelkov, ki niso bili v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega je policija opravila več kot 3.100 postopkov ugotavljanja identitete. Prizadevanja varnostnih organov so bila usmerjena predvsem v zagotavljanje javnega reda in miru ter preprečevanje poškodb zaradi neustrezne uporabe pirotehnike, kar ostaja stalna težava med prazničnimi praznovanji v večjih avstrijskih mestih.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Zohran Mamdani, deklarirani socialist in musliman, je prisegel kot novi župan New Yorka. Kot prvi muslimanski župan mesta je prisegel s Koranom in napovedal konfrontacijo s Trumpom. Mamdani načrtuje uresničitev levega socialnega programa, vendar se zaveda izzivov, ki ga čakajo.

Zohran Mamdani je v silvestrski noči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, potem ko je zaprisegel na koran v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. 34-letni levičarski demokrat in socialist je v svojem nagovoru poudaril, da mu imenovanje predstavlja čast in privilegij. Njegov program temelji na zagotavljanju cenovno dostopnih stanovanj, brezplačnem otroškem varstvu in avtobusnem prevozu ter napovedi višjih davkov za premožne posameznike in velika podjetja. Kljub zmagi pa se Mamdani spopada z močno opozicijo na zvezni ravni, saj odnosi s predsednikom Donaldom Trumpom ostajajo napeti. Izbira lokacije zaprisege v podzemni železnici odraža njegovo usmerjenost k delavskemu razredu, vendar so nekateri kritiki njegovo politično usmeritev označili za radikalno. Čeprav sta se Trump in Mamdani nedavno sestala v Beli hiši in izmenjala nekaj spravljivih tonov, ostaja vprašanje prihodnjega zveznega financiranja mesta negotovo. Mamdani je na volitvah premagal močna tekmeca, Andrewa Cuomoja in Curtisa Sliwo, kljub neposrednemu vpletanju predsednika Trumpa v lokalno volilno kampanjo.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v trajajočem konfliktu v Ukrajini. Nagovor, ki je bil najprej predvajan na polotoku Kamčatka ob vstopu v leto 2026, je bil v veliki meri posvečen ruskim vojakom, ki jih je predsednik označil za heroje. Putin je poudaril, da se sile, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji, borijo za domovino, resnico in pravičnost. Kljub skoraj štirim letom vojne in obtožbam o vojnih zločinih, ki jih navaja ukrajinska stran, je Putin v govoru ohranil borben ton in zagotovil, da je celoten narod enoten v podpori vojski. Zanimivo je, da predsednik v svoji poslanici sploh ni omenil pogajanj z Združenimi državami Amerike o končanju vojne, prav tako pa se ni dotaknil vprašanja miru, ki ga pričakuje velik del ruske javnosti. Namesto tega je izpostavil doseganje zastavljenih ciljev za "veliko Rusijo".

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Papež Leo XIV. je med bogoslužjem v baziliki svetega Petra v Vatikanu ostro kritiziral načrte svetovnih velesil, ki si po njegovih besedah svet delijo v skladu z lastnimi interesi. V svojem nagovoru na silvestrovo je poudaril, da so trenutno prevladujoče globalne strategije usmerjene predvsem v osvajanje trgov, ozemelj in vplivnih območij, kar škoduje mednarodni skupnosti. Sveti oče je izpostavil, da takšna geopolitična prizadevanja zanemarjajo skupno dobro in pravičnost. Njegove besede so odmevale kot poziv k odgovornosti tistih, ki imajo v rokah največjo moč, saj njihove odločitve neposredno vplivajo na stabilnost in mir v svetu. Papež je poudaril, da namesto sodelovanja in solidarnosti pogosto vidimo zgolj tekmo za prevlado, kar še poglablja razlike med narodi. Kritika je bila izrečena v okviru tradicionalnega zahvalnega bogoslužja ob koncu koledarskega leta, kjer se voditelj katoliške cerkve običajno dotakne najbolj perečih globalnih vprašanj.

Novoimenovani dunajski nadškof Josef Grünwidl je v svojem prvem novoletnem nagovoru na avstrijski nacionalni televiziji ORF pozval državljane k novemu sodelovanju v letu 2026. Grünwidl je poudaril, da je prihodnost odvisna od prispevka vsakega posameznika, in izpostavil vizijo skupnega delovanja namesto medsebojnih nasprotij. Njegov apel se je osredotočal na premoščanje družbenih delitev, pri čemer je izrecno zavrnil retoriko, ki bi postavljala Avstrijce proti tujcem. V svojem govoru, prežetem z optimizmom, se je nadškof spomnil tudi zgodovinskih preizkušenj, vključno z 80. obletnico požara v stolnici svetega Štefana. To obletnico je uporabil kot simbol za sposobnost obnove in pozitivne transformacije družbe po težkih obdobjih. Njegove besede so bile razumljene kot jasen poziv k družbeni koheziji in medsebojnemu spoštovanju v Avstriji v prihajajočem letu.

Najnovejša raziskava Gallup International je razkrila, da prebivalci Avstrije spadajo med najbolj pesimistične na svetu glede pričakovanj za prihodnost. Med 60 analiziranimi državami so se Avstrijci uvrstili na tretje mesto najbolj črnogledih narodov, takoj za Bolgarijo in Bosno in Hercegovino. Takšni rezultati kažejo na izrazito nezaupanje v prihodnji gospodarski in družbeni razvoj v sosednji državi. Anketa z naslovom End-of-Year (EOY) je pokazala, da so Avstrijci glede leta 2026 še posebej zaskrbljeni, kar jih postavlja v negativen kontrast z večino drugih držav, vključenih v raziskavo. Inštitut Gallup je te podatke objavil v sredo, pri čemer so poudarili, da gre za trend, ki odstopa od globalnega povprečja. Razpoloženje v Avstriji odraža globoke skrbi, ki presegajo zgolj trenutne gospodarske izzive in nakazujejo na širšo družbeno krizo zaupanja.

V bližini kraja Rosenheim na Zgornjem Bavarskem je v sredo popoldne iztiril vagon tovornega vlaka, kar je povzročilo popolno zaporo ključne železniške povezave med Nemčijo in Avstrijo. Incident se je zgodil na odseku med postajama Rosenheim Süd in Raubling. Čeprav poškodovanih ni bilo in materialna škoda na samem vlaku ni obsežna, je dogodek povzročil velike nevšečnosti v mednarodnem potniškem in tovornem prometu. Zaradi iztirjenja je bila prekinjena glavna železniška os, ki vodi iz smeri Münchna proti Kufsteinu in naprej proti Innsbrucku na Tirolskem. Nemške železnice (DB) so potrdile, da so na daljinskih linijah v smeri Avstrije nastali številni izpadi in zamude. Strokovne ekipe so se nemudoma spopadle z odstranjevanjem posledic nesreče, da bi čim prej sprostile progo, ki predstavlja eno najpomembnejših tranzitnih poti skozi Alpe. Dogodek se je zgodil v času, ko se evropsko železniško omrežje že spopada s številnimi gradbenimi deli in občasnimi tehničnimi težavami.