APDEJT.si

Novi krog pogovorov med Iranom in evropskimi državami (Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo) je potekal v Istanbulu z namenom oživitve sporazuma iz leta 2015. Rusija je v povezavi s tem v orbito izstrelila nov iranski satelit. Iransko zunanje ministrstvo je srečanje označilo kot "preizkus realnosti za Evropejce". Kljub temu, da pogovori niso prinesli preboja, so se strani strinjale o nadaljevanju dialoga, pri čemer so evropske države vztrajale pri ponovnem nadzoru nad iranskimi jedrskimi objekti, čeprav se je Iran kljub grožnjam s sankcijami doslej držal dogovorov.

Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil zahteve po takojšnjem priznanju Palestine, medtem ko se je 221 poslank in poslancev iz vseh strank pridružilo pritisku na premierja, naj spremeni svoje stališče. K pritisku se je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prav tako pozval k priznanju.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ostro kritiziral napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN formalno priznala palestinsko državo. Rubio je potezo označil za "nebrzdano odločitev", ki služi propagandi Hamasa in ovira mir, ter jo primerjal s klofuto v obraz.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po mesecih oklevanja nepričakovano obljubil priznanje Palestine, kar naj bi spremenilo dinamiko dogajanja. Francija, prva članica G7 in zaveznica Izraela, ki je napovedala tak korak, s tem upa spodbuditi svojo konferenco, organizirano s Savdsko Arabijo. Medtem so se kritike na račun Izraela okrepile zaradi "zločinov" v Gazi, kot je izstradavanje otrok, kar naj bi uničilo njegov ugled in varnost ter podaljšalo konflikt.

Nekdanji predsednik Demokratične republike Kongo, Joseph Kabila, se bo soočal s sojenjem pred vojaškim sodiščem zaradi obtožb o "zločinu proti miru". Kabila, ki je državo vodil od leta 2001 do 2019 in je zdaj v opoziciji, je obtožen, da je sodeloval z oboroženo skupino M23, ki naj bi jo podpiral sosednjiiral Ruanda.

Novi roman Stephena Kinga, "The Institute", je bil izdan kot kritika izgube empatije med prvo Trumpovo administracijo, njegova ekranizacija pa naj bi ustrezala času Trumpove vrnitve. Medtem je Trumpov nedavni obisk Škotske zasenčil odpor protestnikov in izbruhnila afera Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo komunikacijsko katastrofo za republikance in Trumpovo škotsko poreklo potisnilo v ozadje. Trumpov "estetski gnus" do vetrnih elektrarn je negativno vplival na ameriško solarno industrijo, kar daje prednost Kitajski.

Združeni narodi so objavili, da je v Gazi zdaj ena od petih otrok podhranjenih, več kot 100 ljudi pa je umrlo zaradi lakote. Palestinci so opisani kot 'hodeče truplo', medtem ko pomoč ostaja neuporabljena, saj Izrael nadzoruje vse mejne prehode v Gazo. To dodatno poudarja kritične razmere, ki jih povzroča stroga kontrola dobave hrane s strani Izraela, kar vodi v tragedijo lakote med otroki.

V Gazi ljudje množično umirajo od lakote, medtem ko je dostava humanitarne pomoči blokirana. Humanitarna katastrofa se širi, kar ima vse hujše posledice za prebivalstvo na področju prehrane in zdravja. Humanitarni delavci se soočajo s težkimi dilemami, kot je odločanje, ali razdeliti malo pomoči ali jo uporabiti za lastne družine. Izraelsko državo obtožujejo, da izstraduje prebivalstvo Gaze, medtem ko izraelski voditelji brez dokazov očitajo Združenim narodom, da ovirajo pomoč.

Odnosi med Izraelom in Hamasom so se zaostrili, saj je odposlanec Združenih narodov (OZN) za mir na Bližnjem vzhodu obtožil Hamas odgovornosti za zastoj v pogajanjih o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi. Odposlanec je omenil razmišljanje o "drugih možnostih" za dosego svobode talcev, kar nakazuje na možno zaostrovanje diplomatskih ali drugih ukrepov. Medtem humanitarne organizacije opozarjajo na kritično pomanjkanje hrane v Gazi in pozivajo Izrael k večjemu dostopu do humanitarne pomoči, kar poudarja vse bolj perečo humanitarno krizo v regiji.

Izraelski parlament, kneset, je sprejel resolucijo, ki podpira aneksijo celotnega Zahodnega brega, kar je sprožilo ostro mednarodno obsodbo. Številne države, zlasti islamske, so glasovanje označile za "flagrantno kršitev mednarodnega prava". Hkrati je izraelsko zunanje ministrstvo močno kritiziralo odločitev Brazilije, da se pridruži Južnoafriški republiki v primeru genocida proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), to potezo pa označilo za "globoko moralno zablodo".

Izrael je odpoklical svojo delegacijo iz Katarja, potem ko je Hamas posredoval svoj odgovor na predlog o premirju. Izraelski uradniki so sporočili, da je ta odziv "indikacija, da so se pogajanja znašla v slepi ulici". Zadevo spremljajo vsi razvojni dogodki na Bližnjem vzhodu v tem poročanju v živo.

Slovenske potovalne agencije, kot so Djoser, Verre Reizen in Riksja Travel, so prenehale organizirati prečkanje meje med Tajsko in Kambodžo po kopnem. Zaradi nedavnega zaostrovanja konflikta med državama sedaj potnike preusmerjajo na letalske prevoze. Zunanje ministrstvo odsvetuje potovanja v določene regije ob meji v obeh državah, kot je razvidno iz posodobljenega potovalnega svetovanja.

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Tajska je izvedla letalski napad s svojim lovcem F-16 na kambodžanske vojaške cilje ob sporni meji, kar je zaostrilo mejne spore. V konflikt med državama je bilo vpletenih 12 žrtev. Tajska je zaprla mejo s Kambodžo in odredila evakuacijo svojih državljanov, medtem ko so se obmejne sile izmenjavale v ognju.

Ekspertka je izrazila mnenje, da Kitajska trenutno Evropo dojema kot zelo šibko partnerico, kar potrjuje odločitev kitajskega voditelja Xi Jinpinga, da zavrne srečanje v Bruslju in namesto tega prestavi vrhunski sestanek v Peking. Ta poteza naj bi signalizirala ponovni zagon odnosov med obema blokoma, vendar se zdi, da bo le še bolj izpostavila nesporazume. Medtem je Xi Jinping med gostovanjem voditeljev Evropske unije v Pekingu izjavil, da morata Kitajska in EU v nemirnem svetu krepiti medsebojno zaupanje.

Ukrajinska delegacija je prispela v Istanbul na tretji krog mirovnih pogajanj z Rusijo. Pogovori potekajo pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Moskvi postavil 50-dnevni rok za dosego sporazuma z Ukrajino, sicer grozijo s sankcijami.

Mednarodno sodišče pravice (MSP) je izdalo posvetovalno mnenje o podnebni krizi, ki je označeno kot "nujno in eksistencialno". Čeprav mnenje ni zavezujoče, predstavlja močno pravno podlago za prihodnja dejanja zakonodajalcev, odvetnikov in sodnikov po vsem svetu. MSP je zaključilo, da kršitev podnebnih obveznosti s strani držav predstavlja "protipravno dejanje", ki lahko državam, ki jih najbolj prizadenejo posledice, odpre pot do "odškodnin". To mnenje naj bi vplivalo na svetovno sodno prakso.

Univerza Columbia je sprejela poravnavo v vrednosti 221 milijonov dolarjev z administracijo Donalda Trumpa, potem ko je bila preiskovana zaradi domnevnega antisemitizma na kampusu. Univerza sicer ne priznava krivde, vendar bo plačala odškodnino in privolila v nadzor neodvisnega skrbnika, kar predstavlja prvo takšno poravnavo s strani univerze v okviru Trumpovega ukrepanja proti antisemitizmu.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.