Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so preiskovalci identificirali prve štiri žrtve katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči uničil priljubljen bar. Po navedbah kantonalne policije so bili identificirani štirje švicarski državljani, med katerimi sta bila tudi dva mladoletnika. Njihove posmrtne ostanke so že predali svojcem. Tragični dogodek je skupno zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar se je razplamtel v nabito polnem lokalu med praznovanjem prehoda v novo leto, kar je otežilo evakuacijo in reševanje obiskovalcev. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je med poškodovanimi 16 francoskih državljanov, devet oseb pa še vedno pogrešajo oziroma jih niso uspeli locirati. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo proti lastnikoma bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Medtem ko se delo forenzikov nadaljuje, se družine žrtev in lokalni prebivalci zbirajo pred uničenim objektom, da bi se poklonili spominu na preminule. Identifikacijski postopki bodo zaradi stopnje poškodb teles po predvidevanjih policije trajali še več dni.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po prihodu v New York odpeljali v zapor. Ameriške sile naj bi izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kjer so ju prijeli in odpeljali iz države. Vir iz CIA znotraj venezuelske vlade naj bi nadzoroval Madurovo lokacijo pred aretacijo. Venezuelski izseljenci na južni Floridi so množično proslavljali novico o njegovi aretaciji.

V nemški prestolnici je v ponedeljek prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij v jugozahodnem delu mesta. Prekinitev oskrbe je povzročil požar na več kablih na mostu v bližini ene izmed mestnih elektrarn. Gasilci so požar hitro pogasili, vendar je poškodovana infrastruktura povzročila takojšnjo zaustavitev dobave energije za tisoče uporabnikov. Policija incident preiskuje kot sumljivo dejanje in ne izključuje možnosti namernega požiga s političnim ali kriminalnim ozadjem. Preiskovalci se osredotočajo na sledi, ki bi lahko potrdile hipotezo o sabotaži kritične infrastrukture. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele s sanacijo, je dogodek ponovno sprožil razprave o varnosti energetskega omrežja v Nemčiji. V incidentu ni bilo poročil o poškodovanih osebah, nastala pa je precejšnja gospodarska škoda.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas, ki se je stopnjeval z napadi na naftne tankerje in plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog. Trump je dejanje označil za odločilen korak v boju proti narkoterorizmu in režimu, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Latinski Ameriki, kjer se države spopadajo s posledicami ameriškega posega v regionalno stabilnost. Medtem ko so nekateri analitiki potezo pričakovali zaradi Trumpovih predhodnih ultimatov in odobritve tajnih operacij obveščevalne agencije CIA, drugi opozarjajo na nepredvidljive posledice za mednarodno pravo in geopolitična razmerja. Usoda Madura in njegove soproge po zajetju ostaja neznana, prav tako pa še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale venezuelske oborožene sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.