Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena nahajata na ladji USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Poudaril je, da je bila vojaška akcija v Venezueli briljantna. New York Times pa poroča, da v operaciji proti Maduru ni bilo ameriških žrtev. Trump je začel novo vojno za zamenjavo režima v Venezueli.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

ZDA in Ukrajina sta na srečanju na Floridi potrdili skupne cilje za dosego miru. Kljub temu so pogajanja o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označena kot zahtevna. Razpravljali so o podrobnostih okvira, ki ga predlaga Washington za končanje vojne.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Po srečanju s Kremljem so se ameriški predstavniki vrnili v ZDA, kjer jih čakajo novi pogovori z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal nadaljnje pogovore z ZDA.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po odstopu vodje njegovega kabineta, Jermaka, imenoval Rustema Umerova za novega vodjo pogajalske skupine za prekinitev vojne. Umerov je že odpotoval v Združene države Amerike, kjer naj bi potekali pogovori.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Po poročanju medijev naj bi ZDA povečale pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi privolil v ozemeljske in druge koncesije Rusiji v okviru mirovnih pogajanj. ZDA naj bi zahtevale, da Ukrajina prepusti Rusiji celotno ozemlje Donbasa v sklopu posodobljenega mirovnega načrta Donalda Trumpa.

Raziskava razkriva, da se ruske ladje, povezane z Rusijo, pogosteje izogibajo obveznemu sledenju, celo v bližini slovenske obale. Pogostost izklopa lokacijskih podatkov se je od začetka vojne v Ukrajini podvojila. To povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih prikritih aktivnosti.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Med ponovnim srečanjem z Emmanuelom Macronom v Parizu je Volodimir Zelenski izpostavil tri ovire za končanje vojne z Rusijo: ozemeljsko celovitost, suverenost in varnostna jamstva. Macron je obljubil nespremenjeno podporo Francije Ukrajini in napovedal nove sankcije proti Rusiji. Kremelj je potrdil, da se bo Steve Whitkoff v torek sestal z Vladimirjem Putinom.

Volodimir Zelenski se je sestal z evropskimi zavezniki v Londonu, da bi okrepil pogajalsko izhodišče Ukrajine v prizadevanjih za končanje konflikta z Rusijo. Srečal se je z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije, kjer so razpravljali o načinih za dosego miru, vendar dosedanja pogajanja niso prinesla večjega napredka. Keir Starmer je gostil Zelenskega v Londonu.

V Moskvi je bil v eksploziji avtomobila ubit general-pukovnik Fanil Sarvarov, načelnik uprave za operativno pripravo Glavnega štaba oboroženih sil Ruske federacije. Ruski preiskovalci preiskujejo več teorij o njegovi smrti, vključno z vpletenostjo ukrajinskih obveščevalnih služb in notranjih izdajalcev.

V Moskvi je v ponedeljek v eksploziji avtomobila bombe umrl ruski generalpodpolkovnik Fanil Sarvarov, ki je bil zadolžen za operativno usposabljanje vojakov. Ruske oblasti preiskujejo različne različice umora, med drugim tudi možnost, da so v zločin vpletene ukrajinske specialne sile.