APDEJT.si

Organizacija Zdravniki brez meja je poročala o potrojitvi hudih podhranjenosti med otroki, mlajšimi od petih let, v kliniki v Gazi, pri čemer se je število ljudi, ki potrebujejo oskrbo zaradi podhranjenosti, od maja početverilo. Kot razlog navajajo izraelsko "politiko stradanja". Hkrati so poročila opisovala hude humanitarne razmere, vključno s tem, da naj bi bili pomočniki v Gazi zaradi lakote omedlevali, in da naj bi se celoten humanitarni sistem sesul. Izraelske sile naj bi po navedbah britanskega kirurga streljale na prebivalce Gaze, kot da bi šlo za "igro tarčne prakse". Indijske civilnodružbene skupine so pozvale k ustavitvi vse vojaške in strateške kooperacije z Izraelom ter k "odločnim ukrepom proti potekajočemu genocidu v Gazi". Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil pozive k takojšnjemu priznanju Palestine. ZDA so okrepile prizadevanja za obtoževanje Hamasa glede propada mirovnih pogajanj. Hamasovo vojaško krilo je sporočilo, da je napadlo izraelsko oklepno vozilo v Kan Junisu. Generalni sekretar ZN je kritiziral "pomanjkanje sočutja" do Palestincev v Gazi.

Meta, lastnica Facebooka in Instagrama, je prenehala prikazovati politične in družbeno relevantne oglase v Evropski uniji. Kot razlog navaja neizvedljivost novih evropskih pravil o preglednosti oglasov, ki naj bi začela veljati pred evropskimi volitvami. Odločitev je posledica strožjih pravil EU o transparentnosti, ki so delno odgovor na škandal Cambridge Analytica. Direktiva naj bi vplivala tudi na uporabnike na Nizozemskem, ki pred volitvami 29. oktobra ne bodo videli političnih oglasov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ocenil, da je verjetnost trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo "50-50". Podpredsednica ZDA Kamala Harris ostaja "previdno optimistična", medtem ko se dan pred uvedbo 30-odstotnih carin na irske izvoznike uslužbenci EU in ZDA trudijo dokončati okvirni sporazum. Vseeno je prihodnost globalne trgovinske vojne še vedno negotova.

Meta, matična družba Facebooka in Instagrama, je napovedala, da s oktobrom ukinja prikazovanje političnih oglasov na svojih platformah v Evropski uniji. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi evropskih regulativ glede oglaševanja.

Stranka MR je pozvala premierja De Weverja k posredovanju zaradi ostrih izjav predsednika stranke Vooruit, Connerja Rossa, o razmerah v Gazi. Poslanec MR Denis Ducarme je Rossa kritiziral na platformi X zaradi njegovih izjav o "odporu proti človečnosti". MR od premierja zahteva, da ukrepa in pokliče Rossa.

Nove objave razkrivajo nadaljnje podrobnosti o povezavah Donalda Trumpa in Billa Clintona z Jeffreyjem Epsteinom. Trump je v eni izmed objavljenih pisem Epsteina označil za "največjega", medtem ko je Clinton v Epsteinovo rojstnodnevno knjigo zapisal pohvalo za njegovo "radovednost kot pri otroku". V medijih se pojavljajo tudi navedbe o tesnem prijateljstvu med Trumpom in Epsteinom ter o Trumpovih poskusih odvračanja pozornosti od teh razkritij, medtem ko se napovedujejo protesti ob Trumpovem obisku na Škotskem, ki naj bi jih zasenčila Epsteinova afera. Podpredsednik JD Vance je kritiziral Wall Street Journal zaradi objave podrobnosti o "pismu", ki naj bi ga predsednik napisal Epstein. Pojavljajo se tudi izjave, ki primerjajo Trumpa in Epsteina z "dvema plejbojema v New Yorku".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po mesecih oklevanja nepričakovano obljubil priznanje Palestine, kar naj bi spremenilo dinamiko dogajanja. Francija, prva članica G7 in zaveznica Izraela, ki je napovedala tak korak, s tem upa spodbuditi svojo konferenco, organizirano s Savdsko Arabijo. Medtem so se kritike na račun Izraela okrepile zaradi "zločinov" v Gazi, kot je izstradavanje otrok, kar naj bi uničilo njegov ugled in varnost ter podaljšalo konflikt.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ostro kritiziral napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN formalno priznala palestinsko državo. Rubio je potezo označil za "nebrzdano odločitev", ki služi propagandi Hamasa in ovira mir, ter jo primerjal s klofuto v obraz.

V prvih mesecih letošnjega leta se je 111 sirskih državljanov prostovoljno vrnilo iz Belgije v Sirijo. Podatki Fedasila kažejo na znatno rast v primerjavi z lanskim letom. Kot glavni razlog za to povečanje se omenja padec režima Bašarja al Asada.

Georges Ibrahim Abdallah, libanonski državljan in vodja Revolucionarnih socialističnih naprednih celic, je bil po 41 letih prestajanja zaporne kazni v Franciji izpuščen. Abdallaha so leta 1987 obsodili na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umorih ameriškega in francoskega diplomatskega osebja v Parizu leta 1982. Njegova izpustitev je sledila odločitvi francoskega sodišča, ki je ugodilo njegovi prošnji za predčasni odpust. Abdallah naj bi bil izgnan iz Francije in vrnjen v Libanon.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izpostavil vprašanje trgovinskega deficita med ZDA in EU, pri čemer je označil trgovinske odnose za nepoštene, čeprav naj bi ta očitek veljal le delno. Hkrati je Trumpov nastop skupaj s predsednikom Federal Reserve (Fed) Powellom na odprti oder privabil pozornost in povzročil začudenje zaradi nenavadnega odnosa ter absurdnih prizorov, kar nadaljuje niz nenavadnih dogodkov s predsednikom ZDA.

Novi roman Stephena Kinga, "The Institute", je bil izdan kot kritika izgube empatije med prvo Trumpovo administracijo, njegova ekranizacija pa naj bi ustrezala času Trumpove vrnitve. Medtem je Trumpov nedavni obisk Škotske zasenčil odpor protestnikov in izbruhnila afera Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo komunikacijsko katastrofo za republikance in Trumpovo škotsko poreklo potisnilo v ozadje. Trumpov "estetski gnus" do vetrnih elektrarn je negativno vplival na ameriško solarno industrijo, kar daje prednost Kitajski.

Bela hiša je ostro kritizirala ameriško animirano serijo "South Park" zaradi norca, ki si ga je iz nje naredila iz ameriškega predsednika Donalda Trumpa v novi sezoni. Serija naj bi Trumpa predstavila na "spleten način", kar je povzročilo veliko jezo v Beli hiši, ki naj bi serijo označila za neaktualno in obupano po pozornosti.

Med obiskom sedeža ameriške centralne banke (Federal Reserve) je ameriški predsednik Donald Trump izrazil nestrinjanje z direktorjem centralne banke Jeromeom Powellom glede stroškov prenove sedeža. Trump je predlagal novo številko stroškov, ki jo je Powell javno popravil, kar je povzročilo odprt razkol med njima med obiskom.

Združeni narodi so objavili, da je v Gazi zdaj ena od petih otrok podhranjenih, več kot 100 ljudi pa je umrlo zaradi lakote. Palestinci so opisani kot 'hodeče truplo', medtem ko pomoč ostaja neuporabljena, saj Izrael nadzoruje vse mejne prehode v Gazo. To dodatno poudarja kritične razmere, ki jih povzroča stroga kontrola dobave hrane s strani Izraela, kar vodi v tragedijo lakote med otroki.

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Mednarodni mediji, kot so ABC, so opozorili, da so palestinski novinarji v Gazi postali preveč izčrpani in šibki, da bi nadaljevali svoje delo zaradi stradanja, kar ovira poročanje o dogajanju. Vodilni uslužbenec ZN je ponovil poziv k prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer je razmere označil za nočno moro zgodovinskih razsežnosti. Medtem pa poročila nakazujejo, da se podjetja, ki zagovarjajo raznolikost, enakost in vključenost (DEI), izogibajo obsodbam izraelskih dejanj v Gazi, kar nekateri razlagajo kot znak njihovega slabega vpliva.

V Gazi ljudje množično umirajo od lakote, medtem ko je dostava humanitarne pomoči blokirana. Humanitarna katastrofa se širi, kar ima vse hujše posledice za prebivalstvo na področju prehrane in zdravja. Humanitarni delavci se soočajo s težkimi dilemami, kot je odločanje, ali razdeliti malo pomoči ali jo uporabiti za lastne družine. Izraelsko državo obtožujejo, da izstraduje prebivalstvo Gaze, medtem ko izraelski voditelji brez dokazov očitajo Združenim narodom, da ovirajo pomoč.

Odnosi med Izraelom in Hamasom so se zaostrili, saj je odposlanec Združenih narodov (OZN) za mir na Bližnjem vzhodu obtožil Hamas odgovornosti za zastoj v pogajanjih o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi. Odposlanec je omenil razmišljanje o "drugih možnostih" za dosego svobode talcev, kar nakazuje na možno zaostrovanje diplomatskih ali drugih ukrepov. Medtem humanitarne organizacije opozarjajo na kritično pomanjkanje hrane v Gazi in pozivajo Izrael k večjemu dostopu do humanitarne pomoči, kar poudarja vse bolj perečo humanitarno krizo v regiji.

Izraelski parlament, kneset, je sprejel resolucijo, ki podpira aneksijo celotnega Zahodnega brega, kar je sprožilo ostro mednarodno obsodbo. Številne države, zlasti islamske, so glasovanje označile za "flagrantno kršitev mednarodnega prava". Hkrati je izraelsko zunanje ministrstvo močno kritiziralo odločitev Brazilije, da se pridruži Južnoafriški republiki v primeru genocida proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), to potezo pa označilo za "globoko moralno zablodo".