APDEJT.si

Države članice EU so se uskladile glede povračilnih ukrepov do 30 % na ameriški izvoz v vrednosti 93 milijard evrov, če pogajanja z ZDA ne uspejo, s čimer se EU pripravlja na morebitne nove ameriške sankcije. Hkrati so se pojavila pozitivna sporočila v trgovinskem sporu, kar nakazuje možnost rešitve po pogajanjih, čeprav je EU že pripravila seznam ameriških dobrin za obdavčitev od 7. avgusta. ZDA so omenile možnost znižanja napovedanih carin na evropske izdelke, če EU odpre svoj trg bolj za ZDA.

Britanska podjetja so zaradi negotovosti glede groženj s carinskimi dajatvami ZDA in višjih davkov zmanjšala število zaposlenih v največjem obsegu od februarja. Medtem pa EU in ZDA sklepata trgovinski dogovor, pri čemer se EU pogaja o omejitvi prihodnjih dajatev na farmacevtske izdelke na 15 odstotkov, vendar pa se EU ni uspelo izogniti 50-odstotni carini na jeklo.

Izrael je odpoklical svojo delegacijo iz Katarja, potem ko je Hamas posredoval svoj odgovor na predlog o premirju. Izraelski uradniki so sporočili, da je ta odziv "indikacija, da so se pogajanja znašla v slepi ulici". Zadevo spremljajo vsi razvojni dogodki na Bližnjem vzhodu v tem poročanju v živo.

Opozicija je močno kritizirala vlado premierja Bart De Weverja in stranko Les Engagés zaradi "poletnega dogovora" ali "dogovora iz Arizone". Po poročanju naj bi bil dogovor označen kot "ne kot dogovor stoletja, temveč kot uničenje stoletja" in kot "antisocialen". Stranka Les Engagés je bila obtožena, da se je "vdala" opoziciji glede teh ukrepov. V Švici, v kantonu Zug, se je medtem sporna prodaja luksuzne vile ob Ägeriskem jezeru sprevrgla v politično afero, ki je privedla do parlamentarne preiskovalne komisije in nasprotovanja vladi.

Od začetka vojne 7. oktobra 2023 je bilo v Izraelu zabeleženih 44 samomorov med izraelskimi vojaki, pri čemer so njihove družine spregovorile o svojih izkušnjah. V Gazi pediater Ahmed al-Farah poroča, da imajo novorojenčki ob rojstvu le med 1,5 in 2 kg, kar je posledica podhranjenosti, na katero so opozarjali že štiri mesece. Medtem ko se humanitarne razmere v Gazi zaostrujejo, so novinarji v Gazi ostali brez hrane in svobodnega dostopa do območja, kar je povzročilo, da se soočajo z enako stisko kot civilno prebivalstvo.

Nemški politik Friedrich Merz je prejel ponudbo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za pregled novega protikorupcijskega zakona. Finska je sicer kritizirala zadržanost Ukrajine glede boja proti korupciji, kar bi lahko vplivalo na njeno pot približevanja Evropski uniji.

Evropska unija in Združene države Amerike naj bi se v zadnji fazi pogajanj pripravljale na sklenitev dogovora glede trgovinskih carin. Po poročilih naj bi bil sporazum "na dosegu roke", kar pomeni, da se lahko obeta konec trgovinskega spora, ki ga je zaostril predsednik Trump. Evropska unija je ob tem tudi že določila seznam izdelkov, na katere bi v primeru neuspeha pogajanj in nadaljevanja povračilnih ukrepov uvedla visoke carine.

Donald Trump naj bi bil vpleten v škandale s spolnimi zlorabami, povezane z Jeffreyjem Epsteinom, kljub njegovim trditvam, da ne pozna dobro obtoženega spolnega izkoriščevalca. Trump naj bi ga večkrat povabil na svoja posestva, vključno z Mar-a-Lago in lastno poroko. Medtem je ameriško pravosodno ministrstvo ustanovilo posebno enoto za preiskavo bivšega predsednika Baracka Obame glede domnevne zarote v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2016, potem ko je obtožen veleizdajniške zarote zaradi namigov o ruskem vpletanju.

Na več lokacijah v Nemčiji, vključno s Checkpoint Charlie v Berlinu, so potekali protesti proti politiki Izraela, pri čemer so demonstranti izražali jezo in zahtevali konec lakote v Gazi. Podobne demonstracije so se zgodile tudi na več železniških postajah na Nizozemskem, kjer so se tisoči ljudi zbrali, da bi protestirali proti, kot so opisali, 'genocidu in lakoti v Gazi'. Uporabljali so pripomočke za kuhanje in opozorilne znake, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Tajska je izvedla letalski napad s svojim lovcem F-16 na kambodžanske vojaške cilje ob sporni meji, kar je zaostrilo mejne spore. V konflikt med državama je bilo vpletenih 12 žrtev. Tajska je zaprla mejo s Kambodžo in odredila evakuacijo svojih državljanov, medtem ko so se obmejne sile izmenjavale v ognju.

Univerza Columbia je plačala 221 milijonov dolarjev Trumpovi administraciji, da bi zaključila preiskavo in ponovno pridobila zamrznjena sredstva, ki so bila zadržana zaradi obtožb o antisemitizmu. Medtem ko se je Columbia poravnala s plačilom, je Harvard v podobni situaciji sprožil sodni postopek, kar kaže na različne pristope univerz v obdobju Trumpove administracije. Univerza se je morala odreči programom raznolikosti v zameno za odpravo zadržanja sredstev, kar je del širšega konflikta v zvezi z Gazo.

Georges-Louis Bouchez je izrazil ostro kritiko do neimenovane belgijske nevladne organizacije (ASBL), ki naj bi na festivalu v Dourju delila slamice za enkratno uporabo, namenjene uživanju drog. Bouchez je ogorčen nad tako prakso in posebej nad dejstvom, da naj bi ASBL prejemala več kot 1,2 milijona evrov javnih sredstev. Označil je početje organizacije za "neumnosti" in pozval k prenehanju financiranja takšnih aktivnosti.

Ameriški proizvajalci avtomobilov, kot so Ford, GM in Jeep, so izrazili presenečenje in nezadovoljstvo nad Trumpovim trgovinskim dogovorom z Japonsko, ki naj bi odprl prednost tujim konkurentom zaradi nepredvidene luknje v sporazumu. Kljub temu pa je sporazum z Japonsko v EU obudil upanje na sklenitev dogovora o carinskem sporu, saj je Trump ponudil znižanje carin za EU v zameno za odprtje trga za ameriške izdelke. Medtem ko Trumpova trgovinska politika za zdaj prinaša rezultate v obliki rekordov na borzah in nizke brezposelnosti, pa imajo ZDA ambiciozne načrte za postati vodilne v umetni inteligenci, kar lahko prinese znatne posledice za Evropo.

Evropska unija je zeleno luč prižgala za uvedbo povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov, če bi propadla pogajanja z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza predstavlja konsolidacijo evropskega odpora proti ameriškim trgovinskim pritiskom. "Ena velika lista" je naslov članka, ki ga je objavil EURACTIV.pl, in povzema dnevniški "briefing" iz evropskih prestolnic z dne 24. julija, ki podrobno opisuje potek svetovne trgovinske vojne.

Vlada je v okviru poletnega dogovora sprejela odločitev o višji obdavčitvi nadomestil za brezposelnost, ki bo začela veljati prihodnje leto. Informacijo je potrdil kabinet finančnega ministra Jana Jambona, kot poroča VRT. Sindikat CSC je izrazil skrb, da bi nekatere višje obdavčitve lahko povzročile, da bi nadomestila za brezposelnost padla pod raven socialnega dohodka.

Evropska unija je potrdila pripravo povračilnih carin v vrednosti 93 milijard evrov, ki bi začele veljati 7. avgusta, če pogajanja z ZDA o trgovinskih odnosih ne bodo uspešna. Unija sicer še upa na dogovor, vendar je že pripravila seznam ameriških izdelkov, na katere bi lahko uvedla carine.

Ekspertka je izrazila mnenje, da Kitajska trenutno Evropo dojema kot zelo šibko partnerico, kar potrjuje odločitev kitajskega voditelja Xi Jinpinga, da zavrne srečanje v Bruslju in namesto tega prestavi vrhunski sestanek v Peking. Ta poteza naj bi signalizirala ponovni zagon odnosov med obema blokoma, vendar se zdi, da bo le še bolj izpostavila nesporazume. Medtem je Xi Jinping med gostovanjem voditeljev Evropske unije v Pekingu izjavil, da morata Kitajska in EU v nemirnem svetu krepiti medsebojno zaupanje.

Več tisoč Ukrajincev je v Kijevu protestiralo proti novi zakonodaji, ki naj bi oslabila neodvisnost protikorupcijskih organov. Demonstranti izražajo strah, da bi ta sprememba lahko ogrozila približevanje Ukrajine Evropski uniji. Protesti so potekali že drugi dan zapored, kar nakazuje na močno nezadovoljstvo prebivalstva glede ukrepov, ki naj bi ogrozili prizadevanja za zajezitev korupcije v državi.