APDEJT.si

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Španija je prvič v zgodovini dosegla cilj NATO, da za obrambo nameni 2 % svojega BDP, kar je cilj, dogovorjen leta 2014. Kljub temu Španija še vedno zaostaja za drugimi članicami pri naložbah v obrambo, čeprav porabi več od povprečja za orožje. Medtem pa NATO ugotavlja, da bo le malo držav doseglo novi cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP do leta 2025, kljub splošnemu pritisku na povečanje vojaških izdatkov zaradi geopolitičnih napetosti.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je pohvalil odločitev predsednika Donalda Trumpa, da Ukrajini ne dobavi raket Tomahawk. Hkrati naj bi Trump odobril dobavo protiletalskih raketnih sistemov Patriot Ukrajini, kot je sporočila ukrajinska predsedniška administracija.

Madžarski premier Viktor Orban se je pogovarjal z Donaldom Trumpom, pripravljajo pa se tudi na srečanje med Trumpom in Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Govori se o drugem mirovnem vrhu med Trumpom in Putinom v Budimpešti v dveh tednih. Zelenski je izjavil, da so ruski droni napadli njegovo rojstno mesto v Ukrajini. Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom bi lahko spodbudil obnovitev mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Rusija naj bi po navedbah generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja v treh mesecih proizvedla trikrat več streliva kot celotni NATO v enem letu, kar kaže na potencialno premoč v oboroževanju. Hkrati je britanska kraljeva mornarica ostala brez aktivnih jurišnih podmornic na patrulji, potem ko se je HMS Anson vrnil v oporišče, kar je izpostavilo ranljivost njene površinske flote pred potencialnimi napadi Rusije in Kitajske.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo ponovitev testiranj jedrskega orožja v ZDA, s čimer želi povečati ugled in moč ameriške vojske. Ta poteza bi lahko povečala mednarodne napetosti in že povzroča odpor v ameriškem kongresu.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila več ruskih dronov, ki so vdrli v njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo med nočnim ruskim napadom proti Poljski usmerjenih najmanj osem dronov.