APDEJT.si

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Donald Trump se je v Washingtonu srečal s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Medtem je Trump obljubljal, da bo kot predsednik odprl pot digitalnim valutam, digitalni žeton Trumpove družine pa je prvi dan trgovanja padel. Anti-amerikanizem, ki ga je povzročil Trump, škoduje ameriškim podjetjem, saj se potrošniki izogibajo ameriškim blagovnim znamkam.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SOZ) sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping pozvala k vzpostavitvi nove svetovne ureditve, ki bi predstavljala izziv Združenim državam Amerike in Evropi. Putin je izjavil, da je evroatlantska svetovna ureditev zastarela, medtem ko je Xi obljubil milijone dolarjev pomoči državam članicam SOZ in pozval k izkoriščanju njihovega obsežnega trga. Poudaril je ambicijo Kitajske po novi globalni varnostni in gospodarski ureditvi. Voditelji iz različnih držav so se zbrali v Kitajski, da bi okrepili vezi s Xijem, med njimi tudi voditelji držav Južne poloble.

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je ponovila zaskrbljenost zaradi morebitnega padca francoske vlade in poudarila, da bi to imelo negativen vpliv na gospodarstvo. V izjavi za francosko radijsko postajo Radio Classique je izjavila, da odkar je prevzela položaj predsednice ECB, opaža, da imajo politična tveganja jasen vpliv. Izključila je tudi možnost, da bi Francija prišla pod nadzor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Evropska komisija je uradno predstavila predlog za odpravo večine carin na blago iz Združenih držav Amerike, s ciljem pospešiti trgovinski dogovor, ki bi retroaktivno znižal ameriške carine na uvoz avtomobilov iz Evropske unije na 15 % od 1. avgusta.

Trumpova administracija je predlagala novo pravilo, ki bi omejilo čas bivanja tujih študentov v Združenih državah Amerike na štiri leta. Cilj je zmanjšati varnostna tveganja, zmanjšati stroške za davkoplačevalce in izboljšati položaj ameriških državljanov.

Evropska unija je sledila zahtevi predsednika Donalda Trumpa in predložila predloge za odpravo vseh carin na ameriško industrijsko blago ter uvedbo preferencialne obravnave. Ta poteza je prišla, čeprav je Trump grozil z uvedbo carin in drugih kazni državam, ki obdavčujejo spletne storitve.

Japonski trgovinski pogajalec Ryosei Akazawa je odpovedal obisk v ZDA, kar je povzročilo zamudo pri 550 milijard dolarjev vrednem investicijskem paketu med Japonsko in ZDA. Razlog za odpoved so spori glede delitve dobička in carin.

Nekdanji izvršni direktor NITI Aayog, Amitabh Kant, je izjavil, da 50-odstotne tarife Donalda Trumpa na indijski izvoz niso povezane z nakupom ruske nafte s strani Indije, temveč bi morale biti opozorilo za državo. Kant je poudaril, da mora Indija ostati trdna ob soočanju z globalnimi pritiski in ne sme ogroziti svojih nacionalnih interesov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 50-odstotne carine na uvoz indijskega blaga v ZDA, s čimer želi pritisniti na New Delhi, da omeji nakupe energentov iz Rusije. Indijski izvozniki opozarjajo na možnost obsežnih izgub delovnih mest zaradi teh ukrepov. Trump je izjavil, da je uporabil carine za preprečitev vojne med Indijo in Pakistanom. Evropska unija je reagirala na grožnje s tarifami, ki jih je Trump omenjal v povezavi z zakonodajo, ki bi lahko vplivala na ameriška tehnološka podjetja.

Talibani so izrazili pripravljenost sodelovati s stranko Reform UK pri sprejemanju deportiranih afganistanskih migrantov iz Velike Britanije, v zameno za humanitarno pomoč. Pakistanski optimizem glede talibanske oblasti v Afganistanu se je razblinil zaradi težav z varnostjo. Nigel Farage načrtuje deportacijo velikega števila ilegalnih imigrantov, kar je sprožilo razpravo o izvedljivosti in etičnosti takšnih potez.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici vladi 8. septembra, ki bo povezano s strogim varčevalnim proračunom za leto 2026. Odločitev je bila sprejeta pred razpravo o finančnem zakonu.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami za države, ki uvajajo digitalne davke, češ da so ti davki nepravični do ameriških tehnoloških podjetij. Evropska unija se je odzvala z zagotovilom, da so njena pravila enaka za vse in da ima suvereno pravico do uvedbe digitalnih davkov. Trumpova administracija razmišlja o sankcijah proti uradnikom EU zaradi novih predpisov o digitalnih storitvah, ki naj bi ogrožali ameriška tehnološka podjetja in omejevali svobodo govora.

Francoski premier François Bayrou se sooča z močnim nasprotovanjem svojim načrtovanim varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo zmanjšanje javne porabe za več kot 40 milijard evrov. Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, kjer bo poskušal pridobiti podporo za svoj proračun, vendar se sooča z nasprotovanjem tako levice kot desnice. Sindikati, vključno z zdravstvenimi delavci, so že napovedali proteste proti zmanjšanju socialne porabe in povečanju stroškov zdravil. Bayrou bo 8. septembra zahteval glasovanje o zaupnici v parlamentu, saj se zdi, da je vlada v krizi.

Srpska lista je na konstitutivni seji Skupščine Kosova glasovala proti izvolitvi kandidata Samoodločbe Dimalja Baše za predsednika parlamenta. Vseh devet poslancev Srpske liste je glasovalo proti Baši zaradi njegovih protisrbskih stališč, ki jih je, po navedbah Srpske liste, ponovil na seji skupščine z najslabšimi kvalifikacijami srbskega naroda in države.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

Dimal Basha iz vrst gibanja Vetëvendosje je bil izvoljen za novega predsednika kosovskega parlamenta s 73 glasovi. Vendar pa se konstitutivna seja zatika, saj ni bilo doseženo soglasje glede imena podpredsednika iz srbske skupnosti. Za podpredsednike so bili izvoljeni Albulena Haxhiu (Vetëvendosje), Vlora Çitaku (PDK) in Kujtim Shala (LDK). Poslanec PDK, Përparim Gruda, je kritiziral Vetëvendosje za blokado parlamenta v preteklih šestih mesecih, da bi na koncu izvolili Basho. Lumir Abdixhiku, predsednik LDK, pa je izrazil mnenje, da bi morala Kosovo stremeti k višjim ciljem.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel vztraja, da je bila njena odločitev o sprejemu več deset tisoč migrantov pravilna in da za Nemčijo ni predstavljala prevelikega bremena. Poudarja, da je njena izjava še vedno resnična in da je treba migrantsko politiko nadaljevati.

Dimal Basha je bil izvoljen za predsednika parlamenta Kosova, kar je pozdravila tudi predsednica Kosova, Vjosa Osmani, ki je izrazila zadovoljstvo ob preboju politične blokade. Izvolitev je pozdravil tudi albanski predsednik Bajram Begaj, ki je poudaril pomen političnega in institucionalnega sodelovanja. Basha se je ob izvolitvi zahvalil za zaupanje in poudaril, da je Kosovo zgrajeno na žrtvah, ter izpostavil prispevek žensk.