Požar v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara, prizorišče nesreče pa so obiskali ljudje, ki so prižigali sveče v spomin na žrtve.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so iskre s šampanjskih steklenic, ki so bile preblizu stropu bara Le Constellation v Crans-Montani, verjetno zanetile smrtonosni požar med novoletnim praznovanjem. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot 100 je bilo poškodovanih. Preiskovalci se trudijo identificirati žrtve.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Požar v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, je povzročil paniko in grozo med obiskovalci. Axel Clavier, eden izmed preživelih, je opisal občutek dušenja v baru, kjer je le nekaj trenutkov prej s prijatelji praznoval novo leto. Grčija je izrazila globoko pretresenost in sožalje ob tragediji. Švicarske oblasti intenzivno identificirajo žrtve, družine pogrešanih pa v agoniji čakajo na novice.

Švicarske oblasti so potrdile, da so iskrice na steklenicah šampanjca zanetile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Iskre so se preveč približale stropu bara in ga vnele. Poleg tega je bila uvedena kazenska preiskava proti vodstvu bara zaradi suma odgovornosti za požar, v katerem je umrlo 40 ljudi.

Požar v baru v Crans-Montani se je po poročanju CNN-a razvil v nočno moro, ko so se med novoletnim praznovanjem v nabito polnem baru v švicarskih Alpah vnele šampanjske iskrice, ki so povzročile hitro širjenje ognja.

Na Japonskem se je v petek, 2. januarja, med tradicionalnim novoletnim nagovorom cesarja Naruhita zgodil nenavaden incident. Moški v svojih dvajsetih letih, ki se je nahajal v prvi vrsti med zbrano množico pred cesarsko palačo v Tokiu, se je med cesarjevim govorom nenadoma popolnoma slekel in začel glasno kričati. Po navedbah japonskih medijev, vključno z zasebno televizijo TBS, je moški nato preskočil varovalno pregrado, vendar so ga nemudoma obvladali pripadniki cesarske garde in tokijske policije ter ga ovili v odejo. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po tem, ko so se cesar Naruhito, cesarica Masako in preostali člani cesarske družine pojavili na balkonu palače, da bi pozdravili tisoče obiskovalcev. Viri blizu preiskave poročajo, da je mladenič svojo namero o goloti med cesarskim pozdravom predhodno napovedal na družbenih omrežjih. Japonska cesarska družina, ki po legendi korenini več kot 2600 let v preteklost, sicer uživa visoko stopnjo spoštovanja, čeprav se je po koncu druge svetovne vojne uradno odpovedala božanskemu statusu. Policija incident še naprej preiskuje, medtem ko cesarska garda uradnih informacij sprva ni mogla potrditi.

V severnem delu Marseilla so gasilci v četrtek, 1. januarja 2026, med gašenjem gorečega vozila v prtljažniku odkrili moško truplo. Po poročanju francoskih oblasti je bilo telo močno upepeljeno, preiskovalci pa so na žrtvi odkrili tudi tri strelne rane, in sicer eno v roki ter dve v glavi. Žrtve za zdaj še niso identificirali, prav tako še ni znana njena natančna starost ali identiteta. Državno tožilstvo v Marseillu je nemudoma odprlo preiskavo zaradi suma umora v okviru organiziranega kriminala, hudodelskega združevanja in požiga. Način izvedbe umora, ki vključuje strelne rane in sežig vozila, po mnenju policijskih virov močno spominja na obračune med narkomafijskimi združbami. Preiskavo je prevzel oddelek za organizirani kriminal (DCOS), dogodek pa bi lahko predstavljal prvi primer t. i. narchomicida v novem letu.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti v uničujočem požaru, ki je v noči na novo leto izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, umrlo 40 oseb, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi je tudi 14 državljanov Francije, več huje poškodovanih oseb s težkimi opeklinami pa so že premestili v specializirane centre po Evropi, vključno z Nemčijo. Med ranjenimi je tudi mladi nogometaš francoskega kluba FC Metz, ki so ga zaradi resnosti poškodb prepeljali na zdravljenje v tujino. Tožilka, pristojna za primer, je pojasnila, da prve ugotovitve preiskave kažejo na to, da so ogenj najverjetneje povzročile goreče sveče oziroma pirotehnična sredstva. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na vprašanje ustreznosti akustične pene, ki je bila nameščena v lokalu, in ugotavljajo morebitno kazensko odgovornost. Identifikacija žrtev poteka počasi in s težavami, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno poškodovana, zato bo za potrditev identitete v mnogih primerih potrebna analiza DNK.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja izbruhnil katastrofalen požar v priljubljenem baru, ki je terjal najmanj 40 smrtnih žrtev. Po najnovejših podatkih lokalnih oblasti je bilo v nesreči poškodovanih še 119 ljudi, med katerimi jih je večina v kritičnem stanju. Ogenj se je v objektu razplamtel okoli 1.30 zjutraj, ko so v polnem lokalu obiskovalci praznovali prihod novega leta. Oblasti so potrdile, da je med poškodovanimi tudi 14 francoskih državljanov. Preiskava o vzroku požara še poteka, vendar prve ugotovitve in posnetki kažejo, da se je ogenj začel hitro širiti neposredno v notranjosti bara. Identifikacija žrtev bo zaradi narave poškodb dolgotrajna in zahtevna. Reševalne ekipe in policija so na kraju dogodka delovale vso noč, medtem ko so preživeli opisovali grozljive prizore panike in hitrega širjenja plamenov, ki so ujeti množici onemogočili varen izhod iz objekta.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.