APDEJT.si

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki umika Rusijo iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ta konvencija je bila ustanovljena s strani Sveta Evrope, iz katerega je bila Rusija izključena marca 2022 po začetku njene ofenzive v Ukrajini.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

V skupni akciji srbske policije in BIA je bilo aretiranih enajst oseb z območja Velike Plane in Beograda. Osumljeni so, da so v Berlinu in Parizu nameščali svinjske glave. Med aretiranimi so F.P, N.Ć, A.S, A.B, Đ.P, S.P, N.Ž, N.D, A.M, N.S. in D.M.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital moldavski predsednici Maii Sandu za zmago proevropskih sil na parlamentarnih volitvah in poudaril, da Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je vložila v ta namen. Zelenski je obljubil nadaljnjo podporo Ukrajine Moldaviji in poudaril, da "destabilizacijske aktivnosti Rusije izgubljajo teren".

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

V Genovi so pristaniški delavci blokirali ladjo družbe ZIM, ki je prevažala deset zabojnikov eksploziva, namenjenih v Izrael. Medtem pa gibanje Thousand Madleens to Gaza načrtuje izplutje flote okoli desetih ladij s 70 aktivisti, vključno z okoljevarstveniki, z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze.

V bližini Boulogne-sur-Mer v severni Franciji so na plaži Saint-Étienne-au-Mont našli truplo migranta. Francoske oblasti preiskujejo smrt in morebitno povezavo s poskusom prečkanja Rokavskega preliva, ki se je zgodil severneje, pri kraju Equihen-Plage. Starost in narodnost žrtve zaenkrat nista znani. Poročajo, da je bilo konec tedna veliko poskusov prečkanja.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Evropska unija je zahtevala takojšnjo izpustitev diplomata, ki so ga sredi avgusta aretirale malijske oblasti. EU aretacijo ocenjuje kot kršitev mednarodnega prava. Čeprav nacionalnost diplomata ni bila razkrita, okoliščine aretacije ustrezajo aretaciji francoskega obveščevalnega častnika. Evropska unija poudarja, da ima diplomat vse potrebne zakonske dokumente.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Združenih narodov obtožil Izrael, da namerno poskuša destabilizirati Bližnji vzhod. Opozoril je tudi Zahod, da spodkopava diplomatska prizadevanja in zagrozil z odločnim odgovorom na morebitne napade na Rusijo. Lavrov je izpostavil tudi manifestacije v Angliji, Nemčiji in Južni Afriki, ki pozivajo k ustavitvi izraelskih napadov na palestinsko enklavo.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Francoske in belgijske osebnosti, vključno z Angèle, DJ Snake in Léno Situations, so pozvale k diplomatski zaščiti za flotiljo, ki pluje proti Gazi. V svoji izjavi poudarjajo, da je več držav, kot sta Španija in Irska, že odobrilo diplomatsko zaščito svojim državljanom na krovu flotilje. Pozivajo Francijo in Belgijo, da zaščitita civiliste na območjih konfliktov in omogočita dostavo humanitarne pomoči, kot to določa mednarodno pravo.

Francoska nevladna organizacija SOS Chrétiens d’Orient se je znašla pod preiskavo zaradi suma medežništva pri zločinih proti človečnosti in vojnih zločinih, ki naj bi bili storjeni v Siriji. V okviru preiskave so potekale večdnevne preiskave na sedežu organizacije. Preiskava je bila odprta v Franciji.

Donald Trump je objavil, da potekajo zelo spodbudne in produktivne razprave glede miru v Gazi. Po poročanju naj bi Hamas načeloma sprejel ameriški načrt, ki predvideva izpustitev vseh talcev, tako živih kot mrtvih, in razorožitev ter umik Hamasa iz Palestine. V zameno naj Izrael ne bi priključil Zahodnega brega in Gaze. Načrt predvideva tudi združitev Gaze in Zahodnega brega pod novo palestinsko oblastjo, pri čemer naj bi večnacionalne sile zagotavljale varnost Izraelu.

V Italiji je največja sindikalna organizacija CGIL zaostrila svoj ton v podporo Gazi, odziv na nedavne mobilizacije in naraščajoče gibanje solidarnosti. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Izraela, pri čemer nekateri viri dogajanje v Gazi označujejo za »Auschwitz sionizma«, ki ga podpirata ZDA in EU. Poudarjeno je, da osvoboditev Palestine zahteva boj proti kapitalu in globalnemu fašizmu, katerega prednjači Tel Aviv.