APDEJT.si

Izraelski kabinet je potrdil načrt predsednika Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. Premier Benjamin Netanjahu se je zahvalil Steveu Witkoffu in Jaredu Kushnerju za posredovanje ZDA pri dogovoru. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja pa je izraelska vojska nadaljevala z zračnimi napadi v Gazi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Ukrajinska vojska je poročala o 331 nočnih napadih, v katerih je bilo ranjenih več civilistov, med njimi tudi dveletna deklica. Ruske sile naj bi uporabile več kot 4.000 kamikaza dronov in skoraj 6.000 topniških obstreljevanj, s poudarkom na območju Pokrovsk v Donecki oblasti. Ukrajinski vojaki na fronti so se soočili s posodobljeno rusko orožjem, saj droni dosegajo hitrost 250 km/h in letijo na višini 3 km, kar predstavlja izziv za ukrajinsko protizračno obrambo.

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Trump je zaprosil Vrhovno sodišče za odpravo sodnih prepovedi napotitve Nacionalne garde v Chicago, a ga je senat sedmega okrožja zavrnil. Guverner Teksasa je zaradi protestov 'No Kings', ki jih je označil za 'z antifo povezane demonstracije', v Austin poslal Nacionalno gardo. Demokrati v predstavniškem domu so obsodili Trumpova prizadevanja za zatiranje protestov. Državni tožilci več držav so tožili Trumpovo administracijo zaradi ukinitve 7 milijard dolarjev sredstev za projekte sončne energije. Organizatorji protestov 'No Kings' v zalivskem območju pričakujejo rekordno udeležbo.

Po mesecu in pol napetosti je minuli četrtek izbruhnil oborožen spopad ob meji med Tajsko in Kambodžo. Kambodžanski napadi na tajskem ozemlju so povzročili najmanj 12 smrtnih žrtev, večinoma med civilisti. Še vedno poročajo o novih žrtvah, več kot 138.000 civilistov pa je bilo evakuiranih zaradi nadaljujočih se spopadov.

Izraelsko pravosodje je obtožilo žensko, osumljeno zarote za umor premierja Benjamina Netanyahua. Ženska naj bi načrtovala teroristično dejanje z namenom umora premierja.

Tretji dan obmejnega konflikta med Tajsko in Kambodžo je minil brez znakov umirjanja. Spopadi so se razširili proti jugu vzdolž skupne meje, pri čemer obe državi medsebojno obtožujeta začetka sovražnosti. V napadih z oklepniki, lovci in raketometi je umrlo najmanj 33 ljudi, več deset je ranjenih, tisoči pa so razseljeni. Kljub eskalaciji obeh strani, ki ju podpihuje nacionalizem, pozivata k zadržanosti in iskanju mirne rešitve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po pogovoru s sirskim predsednikom Ahmedom al-Charehom izrazil prepričanje, da je "nujno preprečiti" ponovitev nasilja v Siriji. Sirija je bila priča medetničnim spopadom med 13. in 20. julijem, v katerih je umrlo več kot 1300 ljudi, večinoma Druzi. Macron je pozval k pregonu odgovornih za nedavna dejanja. Po njegovem mnenju je nedavno podpisano premirje "pozitivni signal".

Donald Trump je zavrnil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine septembra, češ da njegova izjava nima pomena in ne bo ničesar spremenila. Trump je poudaril, da Macronova napoved nima velike teže.

V Strasbourgu so pridržali tri zapornike, med njimi Mohameda Mogouchkova, osumljenega umora profesorja Dominiquea Bernarda v Arrasu, in Valentina Linderja, nekdanjega vodjo neonacistične skupine Bastion social. Vsi trije naj bi poskusili pobegniti iz zapornice Elsau. Primer se preiskuje, osumljenci pa so bili sprva izolirani, nato pa so jih oblasti vzeli v pridržanje.

Donald Trump je prispel v Tokio in se srečal s cesarjem Naruhitom. Prav tako se je sestal s premierko Sanae Takaichi, ki jo je pohvalil zaradi njene ideološke bližine s pokojnim premierjem Shinzo Abejem. To je Trumpov prvi obisk na Japonskem po šestih letih.

Nove napetosti na meji med Tajsko in Kambodžo so se izkazale za izjemno intenzivne, saj so povzročile smrt več tajskih civilistov. Ti spopadi predstavljajo najhujšo eskalacijo v zadnjih petnajstih letih, pri čemer vsaka stran obtožuje drugo za začetek sovražnosti. Tajska je prav tako obsodila "ciljni napad na civiliste", ki je po njihovih navedbah povzročil tri ranjene. Obe državi imata dolgo zgodovino sporov glede meje.

V Nepalu se je politična nestabilnost poglobila, protesti proti korupciji, brezposelnosti in politični nestabilnosti pa so postali nasilni. Umrlo je najmanj 20 ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad ulicami Kathmanduja in uvedla policijsko uro. Indijski vrhovni sodnik je omenil nasilne nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot razlog za pohvalo moči indijske ustave. Protestniki so za začasno premierko predlagali Sushilo Karki.

Na letališču v Denverju v ZDA je med vzletom zagorelo na zavorni ploščadi letala Boeing 737 MAX 8 družbe American Airlines. Vseh 173 potnikov in šest članov posadke je moralo letalo nujno zapustiti po reševalnih toboganih. Eden izmed potnikov je utrpel lažje poškodbe. Gasilci so požar hitro pogasili. Incident, ki se je zgodil v soboto, 26. julija 2025, je povzročil znatne nevšečnosti potnikom in dodatno obremenil že tako sporen model letala Boeing 737 MAX.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Zaradi močnega vetra mistral, ki je pihal ves konec tedna in se je v ponedeljek, 28. julija, še okrepil z napovedanimi sunki do 90 km/h, sta območji Bouches-du-Rhône in Vaucluse ostali v rdečem stanju (vigilance rouge). Prefekturi obeh območij sta zaprli vse gozdne komplekse zaradi zelo resne nevarnosti gozdnih požarov, kar je že tretji zaporedni dan rdečega stanja.

Štiri moške bolgarske narodnosti naj bi sodili jeseni v Parizu zaradi pisanja "rdečih rok" na zid Pravičnih na spominskem obeležju Holokavsta. Eden od osumljencev je še vedno na begu. Tožilstvo domneva, da so osumljenci delovali za Kremlja v okviru operacije "destabilizacije Francije", ki naj bi jo organizirale ruske obveščevalne službe.

Norveška policija je zasegla dron, ki ga je v bližini letališča v Oslu upravljal tujec. Incident se je zgodil po poročilih o preletih dronov nad danskimi letališči in letališčem v Oslu. V Franciji je vojaško bazo preletelo več dronov. Danska vlada preiskuje vdore neznanih zrakoplovov nad civilnimi letališči in vojaškimi bazami.

V regiji Bouches-du-Rhône je ta konec tedna razglašena visoka nevarnost gozdnih požarov, saj je bila v skladu z napovedjo Météo France uvrščena v rdečo, "zelo visoko" stopnjo nevarnosti. Zaradi tega bo večina gozdnih območij zaprtih za javnost do nedelje. Poleg tega so štirje drugi departmaji v oranžni, zmerni nevarnosti, kjer prav tako veljajo omejitve dostopa do gozdov.