Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodijo ZDA. Načrt vključuje umik ruskih sil in možnost izvedbe predsedniških volitev po doseženem dogovoru. Zelenski je izrazil pripravljenost na določene kompromise glede ozemlja v regiji Donbas. Dokument bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi. Ukrajina naj ne bi bila več zavezana k prepustitvi regije Doneck.

Ruski general naj bi Putina obtožil strateškega poraza Rusije v Ukrajini. Hkrati Rusija razvija novo generacijo jedrskih križarskih raket, ki bi lahko prevesile tehtnico v vojni v Ukrajini na stran Moskve.

Donald Trump je pojasnil, da je odpoved srečanja z Vladimirjem Putinom posledica nesoglasij glede prekinitve ognja na trenutni frontni liniji v Ukrajini, ki jo Moskva zavrača. Volodimir Zelenski je izrazil podporo Trumpovemu predlogu o ustavitvi bojev na trenutnih linijah, kar je označil za dober kompromis.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Ukrajinski generalštab je uradno potrdil umik ukrajinskih enot iz Siverska v regiji Doneck, z namenom ohranitve vojakov. Francoski mediji poročajo, da je umik posledica napredovanja ruskih sil, ki si prizadevajo približati večjim regionalnim mestom, kot je Kramatorsk. Medtem pa so mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo še vedno oddaljeni, saj pogoji za mir niso izpolnjeni.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da je Nato naslednja tarča Rusije in opozoril, da mnogi zavezniki menijo, da je čas na njihovi strani, kar pa ni res. Poudaril je, da Kremelj načrtuje novo vojno v Evropi in da so evropske države v nevarnosti. Vladimir Putin je večkrat poudaril, da Rusija ne namerava napasti Nata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da sta se Ukrajina in ZDA dogovorili o mirovnem načrtu v 20 točkah in da obstaja priložnost za končanje vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno, če si jo želi Evropa, saj naj Evropejci ne bi imeli mirovne agende in podpirajo vojno.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo Kia Sorento zaradi podstavljene domače bombe. Eksplozija se je zgodila v stanovanjskem naselju na ulici Jasenevaja. V eksploziji je bil ranjen 56-letni voznik, ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Preiskovalci so sprožili kazenski postopek in preiskujejo kraj dogodka, kjer zbirajo dokaze in izvajajo preiskave. Ne gre za prvi takšen incident v Moskvi, saj je v začetku decembra na Radužni ulici zgorel avtomobil po eksploziji.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da zaščitni ščit nad jedrskim reaktorjem v Černobilu, ki je bil poškodovan v napadu z dronom, ne more več preprečevati širjenja radioaktivnega sevanja. Direktorat za radiacijsko in jedrsko varnost Srbije je ponovil, da meritve v Srbiji ne kažejo na povečano radioaktivnost.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Ameriška vojska je v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, izvedla obsežen in presenetljiv napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so sile ZDA izvedle operacijo z namenom zajetja in izročitve Madura, ki ga Washington že dlje časa obtožuje diktatorstva in vpletenosti v trgovino z narkotiki. Napadi so bili usmerjeni na ključne vojaške točke v Caracasu in okolici, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je ameriške sile obtožil, da so z raketami in izstrelki iz bojnih helikopterjev zadele tudi stanovanjska območja in s tem ogrozile civilno prebivalstvo. V odzivu na napad je napovedal množično mobilizacijo vseh razpoložljivih kopenskih, zračnih in pomorskih sil za obrambo države. Čeprav so ameriški viri operacijo opisali kot kirurško natančno, venezuelska stran trenutno še zbira podatke o morebitnih žrtvah med civilisti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v Karibih.