Združeno kraljestvo se je pridružilo mednarodnim odzivom na ameriško operacijo v Venezueli, kjer je laburistična stranka zavrnila neposredno podporo Donaldu Trumpu, kar je sprožilo kritike, da popuščajo komunistom. Danska je pozvala ZDA, naj prenehajo »ogrožati« Grenlandijo. Republikanski strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove poteze v Venezueli. Vojaška akcija v Venezueli je postala tudi tema v republikanskih primarnih volitvah v Kentuckyju. V ZDA so se pojavili očitki, da je bil Trumpov motiv za posredovanje v Venezueli morda osebne narave.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal obsežne investicije v venezuelsko naftno industrijo. Trump je pojasnil, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo močno poškodovane infrastrukture. Kljub načrtovanim investicijam pa je ameriški predsednik poudaril, da embargo na venezuelsko nafto zaenkrat ostaja v veljavi. Operacija, ki je vključevala bliskovit vojaški poseg v Caracasu, po mnenju analitikov pomeni konec prizadevanj za energetski prehod in vrnitev k nafti kot ključnemu viru. Strategija Washingtona je usmerjena v zagotavljanje virov na južnoameriški celini, s čimer se želijo Združene države Amerike osamosvojiti in zmanjšati vpliv Kitajske v regiji. Pred zajetjem Madura so napetosti med državama stopnjevale blokade naftnih tankerjev, ki jih je izvajala ameriška mornarica v bližini venezuelske obale.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriške letalske sile so v noči na soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na Caracas in okolico, kar je privedlo do zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle posebne enote, ki so Madura že prepeljale na ameriško ozemlje. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje se Maduro, njegova žena in sin soočajo z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Med vojaško operacijo v prestolnici na ameriški strani po prvih poročilih ni bilo žrtev. Vrhovno sodišče Venezuele je po aretaciji predsednika odredilo, da bo njegove pooblastila začasno prevzela podpredsednica države. Medtem ko so nekateri deli Latinske Amerike vojaško posredovanje pozdravili, so se v Združenih narodih odzvali z zaskrbljenostjo. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska akcija predstavlja za mednarodno pravo. Nicolas Maduro se trenutno nahaja na krovu ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer mu bodo sodili pred ameriškim sodiščem.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.