Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Novi župan mesta New York, Zohran Mamdani, je na svojem uradnem inavguracijskem nagovoru v četrtek, 1. januarja, poudaril pomen kolektivizma in pozval k bojkotu Izraela. Mamdani, ki je vodenje ameriške metropole prevzel po novembrski zmagi, je ob zaprisegi na koran obljubil, da bo dokazal, kako lahko levica učinkovito vlada in s tem postane zgled celotnemu svetu. Njegov nastop je hitro sprožil močne odzive v javnosti, saj je v svojem govoru odkrito zagovarjal demokratični socializem in drzne politične spremembe. 34-letni Mamdani, ki prihaja iz krila demokratičnih socialistov, je v prvem govoru izpostavil svojo vizijo upravljanja mesta, ki temelji na močnih socialnih politikah in ideologiji skupnosti. Kot prvi muslimanski župan New Yorka in prvi politik južnoazijskega porekla na tem položaju se je Mamdani zavezal k izvajanju ambicioznih ukrepov, pri čemer je poudaril, da se ne bo odpovedal svojim načelom zaradi političnih pritiskov ali strahu pred nasprotovanjem. Njegova napoved bojkota Izraela ter poudarjanje kolektivizma nakazujeta na močan ideološki odmik od prejšnjih mestnih oblasti.

Vrhovno sodišče Venezuele je izdalo odločbo, s katero je podpredsednici države Delcy Rodríguez odredilo začasen prevzem predsedniških pooblastil zaradi "prisilne odsotnosti" predsednika Nicolása Madura. Sodišče, ki velja za tesno povezano z dosedanjim režimom, je v svoji utemeljitvi izpostavilo, da Rodríguezova, ki funkcijo podpredsednice opravlja od junija 2018, prevzema vodenje države kot druga v poveljniški verigi. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške vojaške sile v začetku januarja 2026 v posebni operaciji zajele Madura in ga prepeljale v pripor v New York. Sodniki se za zdaj niso odločili za razglasitev trajne odsotnosti predsednika, kar bi v skladu z venezuelsko ustavo zahtevalo razpis predčasnih volitev v roku 30 dni. Namesto tega so s podelitvijo začasnih pooblastil Rodríguezovi ohranili kontinuiteto chavizma v času, ko se država spopada z izjemno politično in varnostno krizo. Delcy Rodríguez je že pred odločitvijo sodišča javno zahtevala dokaze o tem, da je Maduro v ameriškem priporu še vedno živ, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado krepijo pritiske za popoln prehod v demokracijo.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

V Crans-Montani je potekala žalna slovesnost za žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari od 14 do 15 let.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah po polnoči na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel priljubljen bar Le Constellation, ki je bil v času tragedije poln mladih obiskovalcev. Številni preživeli so opisali prizore panike in groze, ko so se skušali rešiti skozi okna, medtem ko so nekateri izhodi ostali nedostopni ali so bili celo označeni za nezakonite. Preiskovalci so doslej uspeli identificirati prve štiri žrtve, gre za mlade Švicarje, stare od 16 do 21 let. Zaradi hudih opeklin bo postopek identifikacije ostalih preminulih trajal več dni ali celo tednov, kar povzroča neznosno bolečino družinam, ki še vedno čakajo na novice o svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva je preiskava usmerjena v lastnike lokala, saj prvi izsledki kažejo, da so požar povzročile prskalice na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa. Italijanski veleposlanik je ob tem opozoril na morebitne varnostne pomanjkljivosti in neustrezne zasilne izhode v objektu. Mednarodna skupnost, vključno s papežem Leonom, je že izrazila sožalje ob tej eni najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.