Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Švicarski pravosodni organi so v kantonu Valais sprožili kazensko preiskavo proti francoskima gérantoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je zahtevala 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih, mnogi med njimi so še vedno v kritičnem stanju. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je pojasnila, da so postopek uvedli na podlagi utemeljenih sumov, vendar ob tem poudarila upoštevanje domneve nedolžnosti. Preiskava se bo osredotočila tudi na gradbena dela, izvedena pred desetletjem, in vprašanje občinskih inšpekcijskih nadzorov. Čeprav osumljencema grozi do štiri leta in pol zapora, trenutno nista v priporu in nimata prepovedi zapustitve države. Med žrtvami je po podatkih francoske diplomacije tudi večje število francoskih državljanov, pri čemer nekatere še vedno pogrešajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Po poročilih, ki so sledila aretaciji Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tja namestile ameriška naftna podjetja. Trump je tudi izjavil, da bi bil Maduro lahko mrtev, če bi se uprl ameriškim vojakom. ZDA naj bi vzpostavile začasno vlado v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Švicarske oblasti so identificirale prve štiri žrtve požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodil na silvestrovo in zahteval 40 življenj. Preiskovalci še vedno iščejo preostale žrtve.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.