V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

Ameriške oblasti so v petek, 2. januarja, sporočile, da so na predvečer novega leta aretirale 18-letnega moškega, ki je načrtoval teroristični napad v imenu skrajne skupine Islamska država (IS). Osumljenec naj bi nameraval napasti ljudi z nožem in kladivom, vendar so ga organi pregona pravočasno ustavili. Po navedbah uradnih virov gre za posameznika s psihičnimi težavami, ki je svoje namere o napadu na civiliste izrazil že pred aretacijo. Preiskovalci so ugotovili, da je mladi Američan načrtoval nasilno dejanje prav med novoletnim praznovanjem, ko so množice ljudi na prostem najbolj ranljive. Kljub njegovim duševnim motnjam so oblasti primer obravnavale z najvišjo stopnjo resnosti zaradi neposredne grožnje javni varnosti in povezave z ideologijo teroristične organizacije. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko se preiskava o morebitnih drugih vpletenih ali dodatnih grožnjah nadaljuje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal ostro opozorilo iranskim oblastem naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki se v državi zbirajo zaradi visoke inflacije. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« protestnikom, če bodo iranske sile uporabile smrtonosno silo. V svoji izjavi je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, čeprav konkretnih podrobnosti o morebitni operaciji ni podal. Na predsednikove besede so se že odzvali v Teheranu, kjer so grožnje označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa; republikanski poslanec Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih namerah in ocenil, da Trumpove grožnje niso motivirane s skrbjo za svobodo govora, temveč z geostrateškimi interesi, povezanimi z nafto. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Iran pretresajo protivladni shodi zaradi gospodarske krize.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Tisoči Newyorčanov so se zbrali pred mestno hišo in na ulicah Lower Manhattna, da bi spremljali nastop Zohrana Mamanija na položaj župana. Pri slovesnosti je Mamdani nosil svilo iz Assama. V času njegovega mandata se pričakuje razprava o financiranju policije v New Yorku.

Sudanska nogometna reprezentanca se pripravlja na zgodovinski obračun osmine finala afriškega pokala narodov proti branilcu naslova Senegalu, pri čemer moštvo upa, da bi morebiten športni uspeh pripomogel h končanju državljanske vojne v domovini. Selektor Kwesi Appiah je pred sobotno tekmo v Maroku poudaril, da ima nogomet moč spremeniti družbeno klimo in delovati kot katalizator za premirje. Sudan se je v izločilne boje uvrstil šele drugič po letu 1970, kar velja za izjemen dosežek, saj so nogometaši zaradi uničene domače infrastrukture vse kvalifikacijske tekme odigrali na tujem. Reprezentanca Sudana, ki jo vodi izkušeni ganski strokovnjak Appiah, se spopada z izjemno težkimi okoliščinami, saj v državi od aprila 2023 divja krvav spor, ki je ustavil nogometno ligo in onemogočil normalno življenje. Napadalec John Mano je v izjavi za medije pojasnil, da številni prebivalci zaradi vojne sploh ne morejo spremljati tekem, a igralci kljub temu čutijo odgovornost, da preko športa prispevajo k osvoboditvi in poenotenju države. Čeprav velja Senegal z zvezdniki, kot sta Sadio Mané in Nicolas Jackson, za izrazitega favorita, Sudan stavi na borbenost in simbolni pomen svoje poti na turnirju.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Ukrajinske oblasti so v petek izdale ukaz za nujno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 40 naselij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nenehnega napredovanja ruskih sil v zadnjih mesecih, kar neposredno ogroža civilno prebivalstvo na jugu in v osrednjem delu države. Evakuacija zajema območja, kjer so ruske enote v zadnjem obdobju dosegle pomembne ozemeljske premike. Ukrajinska vlada je poudarila, da je premestitev mladoletnikov prednostna naloga, saj se boji za njihova življenja ob morebitnem nadaljnjem prodiranju sovražnih sil. Lokalne oblasti bodo družinam zagotovile zatočišča v varnejših delih države, medtem ko se spopadi na frontnih linijah stopnjujejo. Ukrep odraža resnost razmer na bojišču, kjer se ukrajinska vojska spopada z močnim pritiskom na več kriznih točkah hkrati.

Bolgarija je s prvim dnem leta 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je svojo nacionalno valuto lev zamenjala za evro. Ta strateški mejnik, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo leta 2007, so politični voditelji označili za civilizacijsko izbiro, ki bo državi prinesla večjo finančno stabilnost, varnost in gospodarske priložnosti. Odhajajoči predsednik vlade Rosen Željazkov je v novoletnem nagovoru poudaril, da Bolgarija v evroobmočje vstopa z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, kar jo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva v uniji. Kljub proslavljanju v Sofiji pa vstop v denarno unijo spremljajo notranjepolitične delitve in skrbi javnosti. Predsednik države Rumen Radev je opozoril, da bi moral takšnemu koraku predhodno botrovati referendum, saj je odsotnost neposrednega posvetovanja z državljani poglobila razkorak med politično elito in javnostjo. Medtem ko voditelji, kot sta Bojko Borisov in Asen Vasilev, poudarjajo polno integracijo v evropske strukture in konec statusa najrevnejše članice EU, se del prebivalstva še vedno spopada s strahom pred dvigom cen in politično nestabilnostjo, ki je državo hromila v preteklih letih.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj, še 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem baru Le Constellation okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Med žrtvami in poškodovanimi so predvsem mladi ljudje, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti iz sosednjih držav. Preiskovalci kot glavni vzrok za nesrečo navajajo uporabo pirotehničnih sredstev oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. To je povzročilo t. i. pojav "flashover" oziroma nenaden preskok ognja, zaradi česar je celoten prostor v trenutku zajel ognjeni pekel. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev še poteka, saj so nekatera trupla močno opečena, zdravstveni delavci pa opozarjajo, da so številni poškodovanci še vedno v smrtni nevarnosti.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in hkrati prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zasebno zaprisego opravil na opuščeni podzemni postaji Old City Hall pod mestno hišo, kar je simbolično dejanje, s katerim je želel izpostaviti pomen javnega prevoza in delavskega razreda za delovanje mesta. Na slovesnosti, ki jo je vodila državna tožilka zvezne države New York Letitia James, je Mamdani zaprisegel na več izvodih Korana, vključno z dedkovim in zgodovinskim izvodom iz knjižnice New York Public Library. Njegova izvolitev pomeni izrazit zasuk v levo za politiko New Yorka, saj je svojo kampanjo gradil na obljubah o reševanju stanovanjske krize, zamrznitvi najemnin in izboljšanju dostopnosti mesta za delavski razred. Čez dan je sledila še večja javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, kjer je pred tisoči privrženci zaprisego ponovil pred senatorjem Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal »novo ero« za New York, hkrati pa je izrazil pripravljenost na politične spore s predsednikom Donaldom Trumpom. Kljub progresivni agendi je župan v svojem govoru zagotovil varnost vsem prebivalcem, vključno z judovsko skupnostjo, ter poudaril svojo zavezo inkluzivnemu vodenju mesta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Po smrtonosnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti začele z identifikacijo prvih trupel, med njimi sta bila dva domačina. Preiskovalci preiskujejo varnostne ureditve v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo, pri čemer se osredotočajo na morebitne kršitve varnostnih standardov. Nekateri udeleženci zabave so sprva mislili, da je požar šala.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je v petek obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi opozorila na nujne humanitarne potrebe v Gazi. Joliejeva se je na obisku srečala z delavci Rdečega polmeseca, vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo ter delegacijo ameriškega zunanjega ministrstva in egiptovskimi uradniki, vključno z guvernerjem Severnega Sinaja Khaledom Maghawerjem. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere in izkazovanje solidarnosti s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s hudo humanitarno krizo. Med obiskom je igralka poudarila kritičen pomen hitrejšega dostopa humanitarne pomoči v opustošeno enklavo. Guverner Maghawer je ob tem izpostavil, da Egipt ohranja svojo stran prehoda odprto za sprejem ranjenih in bolnih Palestincev, medtem ko je za zaprtje prehoda na drugi strani obtožil Izrael. Obisk Joliejeve odraža naraščajočo mednarodno zaskrbljenost nad razmerami v Gazi, kjer se prebivalstvo že dlje časa bori s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin in zdravstvene oskrbe.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.