V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation zaradi suma nenamernega požara. Identificirali so prvih 16 žrtev, med njimi je tudi 14-letno dekle. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole. Družine še vedno čakajo na informacije o svojih bližnjih.

Zohran Mamdani je 1. januarja prisegel kot novi župan New Yorka na postaji podzemne železnice v zgodnjih jutranjih urah. Na slovesnosti je bil prisoten tudi državni tožilec Letitia James, ki je znan nasprotnik Donalda Trumpa. Mamdanijeva zmaga je sprožila upanje pri nekaterih volivcih, medtem ko demokratska stranka išče načine za prilagoditev. Kot levičar je bil izvoljen novembra in je znan po svojem nasprotovanju Donaldu Trumpu.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist in član organizacije NYC-DSA, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno nastopil štiriletni mandat župana New Yorka. Simbolna zaprisega je potekala ob polnoči v zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo na Manhattnu, kar je Mamdani označil za poklon delavskemu razredu in arhitekturni dediščini mesta. Mamdani je prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, zaprisegel pa je na Koranu pred vrhovno tožilko zvezne države New York Letitio James. Njegov program temelji na ambicioznih socialnih reformah, ki vključujejo zamrznitev najemnin, brezplačen javni prevoz, vzpostavitev javnih trgovin z živili v vseh petih mestnih okrožjih ter zagotovitev dostopnih stanovanj in otroškega varstva. Njegov nastop mandata hkrati napoveduje obdobje ostrega političnega nasprotovanja administraciji Donalda Trumpa, kar je Mamdani poudaril že v svojem prvem nagovoru. Podporniki iz gibanja NYC-DSA ob tem opozarjajo, da izvolitev predstavlja le prvi korak v širšem projektu korenitih družbenih sprememb v mestu.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Kim Jong-un je novo leto 2026 proslavil s soprogo in hčerko Ju-ae, s katerima si je ogledal razkošne glasbene in plesne nastope na stadionu Prvega maja v Pjongjangu. Ju-ae je prvič obiskala družinski mavzolej, kar po mnenju strokovnjakov krepi njen položaj kot potencialne naslednice očeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 2. januarja, odločno zavrnil vse pogostejša ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in zatrdil, da je v odlični formi. V odzivu na medijska poročanja o modricah na njegovih rokah in domnevnem uživanju aspirina je Trump poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni test. Skoraj osemdesetletni predsednik, ki velja za najstarejšega izvoljenega voditelja v zgodovini Združenih držav Amerike, je kritike označil za neutemeljene. Razprave o njegovi fizični in mentalni pripravljenosti so se v zadnjih tednih okrepile, potem ko so nekateri ameriški mediji izpostavili vidne hematome na predsednikovih dlaneh. Trump je v izjavah za javnost pojasnil podrobnosti o svojem zdravju in skušal pomiriti volivce glede svoje sposobnosti za opravljanje funkcije. Njegovo zagotovilo o brezhibnem rezultatu kognitivnega preizkusa je ključni del strategije s katero se spopada z javnimi dvomi o svoji starosti.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.