Združeno kraljestvo in deli Grčije so leto 2026 začeli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki jih je povzročil vdor hladnega arktičnega zraka iz Skandinavije. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal vrsto jantarnih in rumenih opozoril zaradi snega in ledu, ki bodo v prihodnjih dneh zajela vse štiri konstitutivne države kraljestva. Najhujše razmere s snežnimi zameti in pojavom t. i. grmenja med sneženjem (thundersnow) pričakujejo na škotskem višavju, medtem ko se osrednja Anglija pripravlja na temperature do -12 stopinj Celzija in lokalno do 40 centimetrov snežne odeje. V Grčiji se prebivalci na celini prav tako spopadajo z nizkimi temperaturami in močno slano, ki je najbolj izrazita v severnih delih države. Kljub trenutnemu mrazu vremenoslovci napovedujejo, da se bodo razmere začele postopoma izboljšati proti koncu tedna, ko bo padavine zamenjal dež, temperature pa bodo začele naraščati. Vendar pa do takrat ostajajo v veljavi opozorila pred motnjami v prometu in oskrbi, saj arktični val še naprej vztraja nad večjim delom severne poloble, kar vključuje tudi nekatere predele Združenih držav Amerike.

Združeno kraljestvo se je ob začetku leta 2026 znašlo pod vplivom izrazitega polarnega udara, ki je prinesel arktični zrak iz Skandinavije, obilno sneženje in močan mraz. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal jantarna in rumena opozorila zaradi snega in poledice, ki bodo v prihodnjih dneh zajela vse štiri dežele Združenega kraljestva. Na Škotskem višavju napovedujejo celo snežne nevihte in redek pojav t. i. grmečega snega (thundersnow). V nekaterih delih države bi lahko zapadlo do 40 centimetrov snega, temperature pa bi se lokalno lahko spustile do -12 stopinj Celzija, kar bo povzročilo znatne motnje v prometu in oskrbi. Podobne zimske razmere so zaznamovale začetek leta tudi v Grčiji, kjer se osrednji del države spopada z mrazom in slano, na severu pa so zabeležili močan upad temperatur. Kljub trenutnemu zimskemu primežu meteorologi napovedujejo, da se bodo razmere proti koncu tedna začele postopoma spreminjati. Od petka dalje naj bi se temperature začele dvigovati, padavine pa se bodo iz snega spremenile v dež, kar bo prineslo začasno otoplitev pred morebitnimi novimi hladnimi frontami.

V švicarskem prestižnem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v katastrofo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval okoli 40 smrtnih žrtev. Nesreča se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, približno uro in pol po polnoči, ko je v objektu odjeknila eksplozija, ki ji je sledil silovit ogenj. Po poročanju lokalne policije v kantonu Valais je bilo poleg smrtnih žrtev ranjenih še približno 115 ljudi, med katerimi so mnogi v kritičnem stanju. Preiskovalci kot glavni vzrok za tragedijo navajajo nesrečo s pirotehničnimi sredstvi na steklenicah šampanjca, ki so domnevno vžgale stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore popolnega kaosa in panike, saj je bilo v trenutku vžiga v prostoru na stotine ljudi, predvsem mladih. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, predsednik države Guy Parmelin pa je tragedijo označil za enega najbolj travmatičnih dogodkov v zgodovini države. Med žrtvami in pogrešanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in delih Evrope povzročil ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje. V severovzhodnem delu ZDA so snežni viharji z močnimi sunki vetra močno zmanjšali vidljivost in povzročili ohladitve, pri čemer so se temperature z upoštevanjem vetra ponekod spustile krepko pod -30 stopinj Celzija. Medtem ko se je v nekaterih zveznih državah, kot sta New York in Michigan, sneženje umirilo, so meteorologi napovedali nov prodor hladnega zraka, ki bo v prihodnjih dneh še dodatno otežil razmere. Podobne razmere vladajo v Veliki Britaniji, kjer je britanski meteorološki urad izdal večdnevna opozorila pred snegom in poledico. Arktični zrak, ki priteka iz Skandinavije, prinaša snežne padavine po celotni državi, v nekaterih delih pa bi se temperature lahko spustile do -12 stopinj Celzija. Čeprav se za konec tedna v nekaterih regijah napoveduje prehodna otoplitev, dolgoročne napovedi za začetek januarja kažejo na nadaljevanje ekstremno mrzlega obdobja. Snežne nevihte in nizke temperature niso prizanesle niti Švedski in Grčiji, kjer so prav tako izdali vremenska opozorila zaradi močnega vetra in zmrzali.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragične nesreče, v kateri je v baru Le Constellation po navedbah policije umrlo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj med praznovanjem novega leta, ko je bil prostor napolnjen predvsem z mladimi obiskovalci. Priče opisujejo kaotične prizore in paniko, ko so se gostje v nekaj sekundah poskušali prebiti iz gorečega objekta, nekateri pa so se rešili le z razbijanjem oken. Preiskovalci so ugotovili, da je nesrečo najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. To je privedlo do t. i. eksplozivnega vžiga (flashover), ki je v trenutku zajel celoten prostor. Med žrtvami in poškodovanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih nesreč v zgodovini države.

V Tokiu se je med tradicionalnim novoletnim nagovorom japonskega cesarja Naruhita zgodil nenavaden incident, ko se je približno 20-letni moški popolnoma slekel pred cesarsko družino in zbrano množico. Incident se je zgodil v trenutku, ko so se cesar Naruhito, cesarica Masako in preostali člani družine pojavili na balkonu cesarske palače, da bi pozdravili tisoče državljanov, ki so po tradiciji mahali z japonskimi zastavami. Po poročanju japonske televizije TBS in drugih lokalnih medijev je moški stal v prvi vrsti obiskovalcev. Nenadoma je odvrgel vsa oblačila in začel glasno kričati, nato pa je preskočil zaščitno ograjo, ki jo je postavila policija. Člani cesarske garde in policisti so ga nemudoma obvladali, ga pokrili z odejo ter aretirali. Preiskava je razkrila, da je osumljenec svoj namen, da se gol pojavi pred cesarjem, predhodno napovedal na družbenih omrežjih. Čeprav cesarska družina na Japonskem nima politične moči, ostaja močan državni simbol in uživa visoko stopnjo spoštovanja med prebivalstvom.

V Jemnu so se ponovno razplamteli spopadi znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem. Letalske sile pod vodstvom Savdske Arabije so izvedle intenzivno bombardiranje baz južnih separatistov, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 borcev. Napadi so bili usmerjeni na vojaška oporišča v Al Hasi in Sejhunu, kar je potrdil tiskovni predstavnik Južnega prehodnega sveta (STC). Ta organizacija, ki jo podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), si prizadeva za ponovno ustanovitev neodvisne Ljudske republike Jemen v južnih provincah države. Zadnji incident razkriva globok razkol med Savdsko Arabijo in njenimi zavezniki iz ZAE. Čeprav sta državi sprva sodelovali v boju proti gibanju Ansar Alah (Hutiji), se njuna strateška interesa v Jemnu vse bolj razhajata. Savdska Arabija podpira mednarodno priznani jemenski predsedniški svet, medtem ko ZAE nudijo vojaško in logistično podporo separatistom na jugu. Ta posredni spopad znotraj koalicije dodatno otežuje že tako kompleksno humanitarno in politično krizo v državi, ki traja že več kot desetletje.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Po eksploziji v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je umrlo več ljudi, veliko pa je ranjenih. Švica je zaprosila za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, Grčija pa je ponudila pomoč pri zdravljenju opeklin žrtev. Preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Požar v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara, prizorišče nesreče pa so obiskali ljudje, ki so prižigali sveče v spomin na žrtve.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so iskre s šampanjskih steklenic, ki so bile preblizu stropu bara Le Constellation v Crans-Montani, verjetno zanetile smrtonosni požar med novoletnim praznovanjem. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot 100 je bilo poškodovanih. Preiskovalci se trudijo identificirati žrtve.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Požar v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, je povzročil paniko in grozo med obiskovalci. Axel Clavier, eden izmed preživelih, je opisal občutek dušenja v baru, kjer je le nekaj trenutkov prej s prijatelji praznoval novo leto. Grčija je izrazila globoko pretresenost in sožalje ob tragediji. Švicarske oblasti intenzivno identificirajo žrtve, družine pogrešanih pa v agoniji čakajo na novice.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

V Združenih državah je kljub hladnemu vremenu napovedano postopno dviganje temperatur ob koncu tedna. V Teksasu so napovedali nadpovprečne temperature in suho vreme. Montreal v Kanadi je imel ob začetku vikenda občutek mraza minus 29 stopinj Celzija.