Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah lokalnih oblasti je v ognju, ki je bar zajel manj kot dve uri po polnoči, življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Številni ranjenci so v kritičnem stanju in se v specializiranih enotah za opečline po vsej Evropi borijo za življenje. Med žrtvami so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok tragedije navajajo uporabo pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki naj bi vnele strop objekta. Priča so opisovale kaotične prizore panike, ko je približno 200 ljudi hkrati poskušalo zapustiti prostor v manj kot minuti. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za dramo nepredstavljivih razsežnosti in v državi razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev bo zaradi narave poškodb zahtevna in bo predvidoma trajala več dni, v preiskavo pa so vključeni tudi mednarodni strokovnjaki.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar, ki je zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo več kot 115 ljudi poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem lokalu Le Constellation med praznovanjem novega leta, ko je po navedbah očividcev in preiskovalcev prišlo do silovite eksplozije, ki ji je sledil obsežen ogenj. Švicarske zvezne in kantonalne oblasti so dogodek označile za eno najhujših tragedij v novejši zgodovini države. Preiskovalci so na podlagi prvih ugotovitev izključili možnost terorističnega napada. Osrednja teorija preiskave se osredotoča na iskre ognjemetov oziroma penin, ki naj bi ob stiku z vnetljivim stropom lokala zanetile ogenj. Zaradi resnosti razmer so oblasti nad območjem uvedle cono prepovedi letenja, da bi olajšale delo reševalnim službam. Med huje poškodovanimi je tudi 19-letni nogometaš, stanje mnogih hospitaliziranih pa ostaja kritično.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

V stanovanjski hiši v grškem kraju Rafina, ki leži na območju Atike, je včeraj izbruhnil silovit požar, ki je zahteval smrtno žrtev. Gasilci so med gašenjem v notranjosti objekta na ulici Agia Magdalini odkrili nezavestno osebo, katere identiteta še ni javno potrjena. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb oseba ni kazala znakov življenja. Na prizorišču nesreče je posredovalo 15 gasilcev s petimi vozili, pri gašenju pa so pomagali tudi lokalni prostovoljci. Ogenj je povzročil precejšnjo materialno škodo na enodružinski hiši, vzrok za izbruh požara pa za zdaj še ni znan. Policija in pristojne službe so že začele preiskavo dogodka, s katero bodo poskušali ugotoviti natančne okoliščine tragedije.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Po poročanju ruskih medijev je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napade na objekte v Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Trump se je izognil konkretnim vprašanjem o dogodku in obljubil pojasnila kasneje. Senator Klišas se je ironično odzval na molk evropskih politikov glede ameriških napadov na Caracas. Estonska premierka Kaja Kallas je komentirala dogajanje v Venezueli.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalne nesreče, v kateri je v baru Le Constellation življenje izgubilo približno 40 ljudi. Po poročanju lokalnih oblasti je bilo v požaru, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, ranjenih še 115 oseb, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se borijo za življenje v specializiranih enotah za opekline po vsej Evropi. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. iskric na steklenicah šampanjca. Te so v prenatrpanem prostoru prišle preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig in eksplozivno širjenje ognja. Zaradi hitrega širjenja plamenov je v lokalu nastala vsesplošna panika, saj je okoli 200 gostov poskušalo hkrati zapustiti prostor v le nekaj sekundah. Med žrtvami in pogrešanimi je največ mladih, starih od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz Grčije, Avstralije in sosednjih evropskih držav. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek opisal kot eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim procesom identifikacije žrtev, so preživeli opisali grozljive prizore kaosa, ko so morali za rešitev lastnega življenja razbijati okna, medtem ko so njihovi prijatelji ostali ujeti v notranjosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na obisk v Belo hišo, ki naj bi se odvil spomladi prihodnje leto. Voditelja sta se o podrobnostih dogovorila v petek, 2. januarja, med petindvajsetminutnim telefonskim pogovorom. Glavni namen prihajajočega srečanja v Washingtonu je krepitev dvostranskega sodelovanja med državama na področju varnosti in gospodarstva. Med pogovorom sta Trump in Takaichijeva izrazila obojestransko pripravljenost za poglobitev zavezništva v azijsko-pacifiški regiji. Japonska stran poudarja pomen stabilnih odnosov z Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. To bo prvo uradno srečanje med voditeljema po nastopu mandata Takaichijeve, kar nakazuje na Trumpovo strategijo ohranjanja tesnih vezi s ključnimi zavezniki v Aziji.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v New York. Venezuelska diaspora je v Santo Domingu in na Obelisku množično proslavljala padec njegovega režima.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 se je novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. Po podatkih lokalne policije je v požaru, ki je izbruhnil v nabito polnem baru Le Constellation, življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, od tega mnogi huje. Večina žrtev in poškodovanih so mladi ljudje, med njimi številni turisti, ki so v priljubljenem središču v kantonu Valais pričakali novo leto. Preiskovalci so ugotovili, da je ogenj najverjetneje povzročila neprevidna uporaba kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. Priče opisujejo kaotične prizore, ko je okoli 200 ljudi v manj kot minuti poskušalo zapustiti goreči prostor, kar je privedlo do usodnega zastoja. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za tragedijo brez primere in razglasil petdnevno žalovanje, medtem ko se reševalne službe še vedno trudijo pri identifikaciji žrtev.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremne zimske razmere v Združene države Amerike, Veliko Britanijo in dele Kanade. V severovzhodnem delu ZDA in na območju Velikih jezer so meteorologi zabeležili močno sneženje, ki je v nekaterih mestih, kot sta Rochester in Buffalo, doseglo več kot 15 centimetrov odeje. Arktični mraz spremljajo nevarni vetrovi, ki povzročajo občutek temperature močno pod lediščem, ponekod tudi do -30 stopinj Celzija, kar ogroža prometno varnost in povzroča težave v oskrbi. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred snežnimi viharji in poledico, saj se temperature v nekaterih predelih spuščajo do -10 stopinj Celzija. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram napovedi za prihajajoči konec tedna in začetek naslednjega tedna kažejo na postopno otoplitev. V ZDA se pričakuje t. i. "mini odjuga", kjer se bodo temperature marsikje dvignile nad ledišče, vendar vremenoslovci opozarjajo, da bodo prehodi prinesli nevarnost ledenega dežja in poledice. V Kaliforniji se medtem spopadajo z nasprotnim ekstremom, saj so zaradi močnega deževja izdali opozorila pred poplavami.

Združeno kraljestvo je ob začetku leta 2026 zajel val izrazito hladnega arktičnega zraka iz Skandinavije, ki je prinesel obilne snežne padavine in poledico po vsej državi. Britanska meteorološka služba (Met Office) je izdala jantarna in rumena opozorila za sneg in led, ki veljajo za vse štiri konstitutivne dežele. Najtežje razmere so zabeležili v škotskem višavju, kjer so poročali o snežnih zametih, močnem vetru in pojavu tako imenovanega grmenja med sneženjem (thundersnow). V Angliji so nizke temperature in snežne plohe prizadele predvsem štiri regije, kjer so vremenske razmere resno ovirale cestni in železniški promet. Zimsko vreme pa ni omejeno le na Britansko otočje, saj o nizkih temperaturah in zmrzali poročajo tudi iz Grčije, kjer so se temperature v nekaterih delih države spustile do -3 stopinj Celzija. Čeprav se je mraz v regiji Peloponeza obdržal že od božičnih praznikov, meteorologi napovedujejo, da bo arktični primež v prihodnjem tednu postopoma popustil. Trenutno stabilno in suho vreme s jutranjo slano naj bi zamenjale toplejše zračne mase, ki bodo prinesle zmernejše zimske temperature in postopno izboljšanje razmer.

Združeno kraljestvo in deli Grčije so leto 2026 začeli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki jih je povzročil vdor hladnega arktičnega zraka iz Skandinavije. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal vrsto jantarnih in rumenih opozoril zaradi snega in ledu, ki bodo v prihodnjih dneh zajela vse štiri konstitutivne države kraljestva. Najhujše razmere s snežnimi zameti in pojavom t. i. grmenja med sneženjem (thundersnow) pričakujejo na škotskem višavju, medtem ko se osrednja Anglija pripravlja na temperature do -12 stopinj Celzija in lokalno do 40 centimetrov snežne odeje. V Grčiji se prebivalci na celini prav tako spopadajo z nizkimi temperaturami in močno slano, ki je najbolj izrazita v severnih delih države. Kljub trenutnemu mrazu vremenoslovci napovedujejo, da se bodo razmere začele postopoma izboljšati proti koncu tedna, ko bo padavine zamenjal dež, temperature pa bodo začele naraščati. Vendar pa do takrat ostajajo v veljavi opozorila pred motnjami v prometu in oskrbi, saj arktični val še naprej vztraja nad večjim delom severne poloble, kar vključuje tudi nekatere predele Združenih držav Amerike.