Združene države Amerike so po nedavni vojaški operaciji v Venezueli začele s prodajo sedanjih in prihodnjih zalog venezuelske nafte, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je dogajanje označila za madež brez primere v odnosih med državama. Rodriguezova je poudarila, da državna naftna družba PdVSA sicer ostaja v pogajanjih za prodajo surove nafte na ameriški trg, vendar so dejanja Washingtona po njeni oceni del širše imperialistične agresije v Latinski Ameriki. Ameriška administracija je hitro prešla k unovčevanju rezultatov vojaškega posredovanja, s katerim so si skušali zagotoviti nadzor nad energetskimi viri države. Kljub trditvam o običajnih trgovinskih procesih, gre za neposredno stopnjevanje napetosti, ki vključuje tudi delovanje ameriških sil na tleh Venezuele. Poteze Washingtona so usmerjene v popolno politično in gospodarsko preoblikovanje države pod ameriškim vplivom. Operacija, ki se je začela 3. januarja, je povzročila globoke diplomatske in humanitarne posledice. Medtem ko ameriška vlada opravlja prve transakcije z nafto, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o zakonitosti tovrstnega prilaščanja naravnih virov suverene države. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Caracas obtožuje Washington kršenja vseh mednarodnih norm.

Indija, Španija in Grčija so izrazile resno zaskrbljenost nad nedavnim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo s prijetjem predsednika Nicolása Madura. Španski premier Pedro Sánchez je ostro opozoril, da nasilno dejanje ZDA postavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih in tvega destabilizacijo svetovnega reda. Po njegovih besedah Španija ob kršitvah mednarodnega prava ne bo molčala, saj takšne poteze ogrožajo suverenost držav. Indijski zunanji minister S. Jaishankar je poudaril nujnost reševanja krize s pomočjo dialoga in ponovil nasprotovanje enostranskim ukrepom proti venezuelskemu voditelju. Indija, ki vzdržuje pomembne gospodarske vezi z Južno Ameriko, poziva k diplomatski poti namesto stopnjevanja nasilja. Medtem ko se mednarodna skupnost deli na podpornike in nasprotnike operacije, Grčija sporoča, da razmere pozorno spremlja in svoje odzive usklajuje znotraj Evropske unije. Notranjepolitične razprave so se razvnele tudi v Grčiji, kjer opozicija vladi očita pomanjkanje jasne strategije glede venezuelske krize. Celotna operacija ZDA, ki se je v preteklih dneh stopnjevala z obtožnico proti Maduru v New Yorku, je sprožila diplomatsko verigo odzivov, ki segajo od popolne podpore ameriškim interesom do ostrih obsodb zaradi domnevnega kršenja mednarodnih norm in poseganja v notranje zadeve neodvisne države.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Grška policija je v mestu Serres pridržala 16-letnega fanta, ki je osumljen povzročitve smrti 17-letnika. Osumljenec je na zaslišanju priznal svojo vpletenost v pretep, ki se je zgodil 6. januarja 2026. Po poročanju lokalnih virov je bil povod za spor domnevno nesoglasje glede dekleta oziroma sporočilo, ki ga je žrtev poslala osumljencu. Žrtev so po dogodku našli mrtvo v kletnih prostorih njegove družinske hiše, kamor se je zatekel po spopadu. Preiskava je pokazala, da je 17-letnik po sporu še uspel priti do doma, kjer pa je zaradi hudih poškodb, zadobljenih med pretepom, umrl. Policija osumljenca bremeni naklepnega umora, primera pa se je že lotilo pristojno tožilstvo. Tragični dogodek je močno pretresel lokalno skupnost v regiji Serres, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov in ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do usodnega nasilja med mladoletnikoma.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju s kongresniki iz vrst republikanske stranke izpostavil kritičen pomen zmage na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Trump opozoril, da bodo demokrati v primeru prevzema nadzora nad kongresom sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment) proti njemu. Predsednik je poudaril, da bodo nasprotniki v primeru republikanskega poraza zagotovo našli razlog za njegovo odstavitvijo, zato je mobilizacija volilnega telesa ključna za ohranitev njegove administracije. Politična usmeritev in dosedanje delo Trumpove administracije bosta osrednji temi novembrskih volitev, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh sedežih v predstavniškem domu in tretjini sedežev v senatu. Napovedi o ustavni obtožbi prihajajo v času, ko se predsednik sooča z naraščajočimi pritiski in kritikami glede vodenja države, hkrati pa poskuša utrditi svojo moč znotraj stranke in v odnosu do zakonodajne veje oblasti. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se vmesne volitve neposredno interpretirajo kot referendum o predsedovanju.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov na območju mesta Patras nepričakovano odprli cestninske postaje Rio in omogočili prost prehod vozilom. Po navedbah lokalnih medijev je šlo za presenečenje, ki je presenetilo tudi policijske enote, kmetje pa so s tem dejanjem želeli opozoriti na svoje zahteve po boljših delovnih pogojih in nižjih stroških pridelave. Akcija je bila izvedena v času, ko se številni vozniki vračajo s prazničnih dopustov. Kmetje iz Patrasa so poleg odprtja cestninskih postaj napovedali še 48-urno blokado mostu Rio-Antirrio in trajektne povezave. Protestniki se spopadajo z naraščajočimi stroški energentov in kmetijskih surovin, kar je v zadnjih tednih sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Kljub temu da so vozniki brezplačen prehod pozdravili, pa v nekaterih delih regije Boeotia že prihaja do zastojev in ogorčenja zaradi drugih cestnih blokad, ki ovirajo nemoten promet.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so v ponedeljek, 6. januarja 2025, nujno prepeljali v bolnišnico na zdravniške preglede, potem ko je v zaporu padel in utrpel udarec v glavo. Informacijo o hospitalizaciji je prek družbenih omrežij potrdila njegova soproga Michelle Bolsonaro, ki je pojasnila, da bo 70-letni nekdanji desničarski voditelj opravil vrsto preiskav zaradi morebitnih poškodb po padcu. Bolsonaro, ki trenutno prestaja zaporno kazen, se je že v preteklosti soočal s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogosto povezane s posledicami napada z nožem med volilno kampanjo leta 2018. Najnovejši incident v zaporniških prostorih predstavlja nov izziv za njegovo zdravstveno stanje, vendar podrobnejše informacije o resnosti poškodbe glave za zdaj niso javno dostopne. Lokalne oblasti v Braziliji še niso podale uradnega komentarja o okoliščinah padca.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.

Grški minister za državo Akis Skertsos je v čustvenem javnem zapisu spregovoril o železniški nesreči v Tempiju in obsodil politično izkoriščanje žalovanja. Skertsos je ob tem potegnil vzporednico z lastno osebno izkušnjo ob izgubi brata ter poudaril, da so funkcionarji najprej ljudje in šele nato politiki. Njegov odziv prihaja v času, ko se grška javnost in politični prostor še vedno ukvarjata s posledicami najhujše železniške nesreče v zgodovini države. Minister je poudaril, da tragedija v Tempiju predstavlja globoko družbeno travmo, ki zahteva spoštljiv odnos do družin žrtev. Kritično se je odzval na poskuse, da bi se osebna izguba in bolečina posameznikov uporabljali kot orodje v političnih obračunih. Po njegovih besedah je nujno razmejiti med legitimno politično odgovornostjo in zlorabo človeškega trpljenja za doseganje strankarskih ciljev.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Veleposlanica Združenih držav Amerike, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku Gospodovega razglastva oziroma teofanije naslovila čestitke svojim prijateljem, sodelavcem in partnerjem v Grčiji. V svojem sporočilu na družbenem omrežju X je poudarila, da praznik predstavlja čas za duhovni premislek in obnovo upanja v novem letu. Izpostavila je tudi pomen verske tradicije in vere kot brezčasne moči, ki združuje ljudi. Guilfoyle se je v svoji objavi posebej dotaknila tradicionalnega blagoslova voda, ki se na ta dan odvija po celotni Grčiji. Po njenih besedah ti običaji ne ohranjajo le kulturne dediščine, temveč krepijo tudi medsebojne vezi. Ameriška diplomatka je praznik označila za priložnost za skupno praznovanje vrednot, ki so globoko zakoreninjene v grški družbi in pravoslavni tradiciji.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.