Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The New York Times dejal, da bi se lahko ameriški nadzor nad Venezuelo podaljšal za več kot eno leto. Trump je poudaril, da bo šele čas pokazal natančno trajanje te prisotnosti, hkrati pa je potrdil ambicije po dolgoročnem vplivu v regiji. Odločitev odraža stopnjevanje pritiska Washingtona na razmere v latinskoameriški državi, kjer si ZDA prizadevajo za uveljavitev svojih interesov. Obenem je ameriški predsednik izrazil zadržanost glede prihodnje vojaške in finančne podpore Ukrajini. Pojasnil je, da ni pripravljen obljubiti povečanja pomoči Kijevu v primeru, da se bo reševanje tamkajšnjega konflikta dodatno zavleklo. Trumpove izjave nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji financiranja zunanjepolitičnih kriz, pri čemer predsednik daje prednost hitrim rešitvam in omejevanju dolgotrajnih obveznosti. Te izjave prihajajo v času, ko se Trumpova administracija sooča s številnimi notranjepolitičnimi izzivi in posledicami preteklih trgovinskih odločitev. Medtem ko se predsednik osredotoča na zunanjo politiko v Venezueli in Ukrajini, domača javnost še naprej razpravlja o učinkih njegovih prejšnjih potez, vključno z energetsko odvisnostjo in proračunskimi rezi, ki so zaznamovali prvo polovico njegovega drugega mandata.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez se je v četrtek v Caracasu sestala s kitajskim veleposlanikom Lan Huem, da bi razpravljala o trenutnih političnih razmerah v državi po nedavni aretaciji predsednika Nicolasa Madura. Sestanek, o katerem je Rodriguezova poročala prek družbenega omrežja Telegram, je bil namenjen utrjevanju diplomatskih vezi s Pekingom v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Rodriguezova je v izjavi izrazila globoko hvaležnost za neomajno podporo Kitajske in njeno obsodbo dejanj ZDA, ki jih je označila za hudo kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Kitajska stran je v preteklosti že večkrat izrazila nasprotovanje zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve Venezuele, kar predstavlja ključno diplomatsko protiutež zahodnim pritiskom na Caracas. Diplomatsko srečanje se je odvilo po odmevni ameriški operaciji, v kateri so pridržali Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju privedli pred sodišče v Združenih državah Amerike. Ta dogodek je povzročil politični vakuum v Venezueli, ki ga trenutno zapolnjuje Rodriguezova, medtem ko država išče podporo pri svojih strateških zaveznicah, zlasti pri Kitajski in Rusiji.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ruska vojska je v noči na danes izvedla obsežen val letalskih napadov na ukrajinska mesta, pri čemer sta bila glavna cilja prestolnica Kijev in zahodno mesto Lvov. Po navedbah lokalnih oblasti so ruske sile uporabile kombinacijo brezpilotnih letalnikov in raket, vključno z domnevno uporabo novega balističnega sistema srednjega dosega Orešnik. V Kijevu so napadi zahtevali najmanj štiri smrtne žrtve, 19 ljudi pa je bilo ranjenih, ko so zadetki povzročili požare v stanovanjskih stavbah v več okrožjih. V mestu Lvov so eksplozije odjeknile v bližini strateške energetske infrastrukture, vključno s skladiščem zemeljskega plina Stri in vojaškimi objekti. Župan Lvova je potrdil vrsto močnih eksplozij in dodal, da pristojne službe še ugotavljajo obseg škode in preverjajo navedbe o uporabi naprednega raketnega sistema. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriško veleposlaništvo sta pred tem opozarjala na možnost obsežnih ruskih napadov na kritično infrastrukturo. Napad predstavlja stopnjevanje uporabe naprednega ruskega orožja v konfliktu, ki je že v preteklih tednih povzročilo znatno civilno in gospodarsko škodo. Ukrajinske reševalne ekipe so na terenu v obeh mestih, kjer poskušajo omejiti posledice požarov in pomagati preživelim v porušenih stanovanjskih objektih. Ruska stran trdi, da so cilji izključno vojaške narave, vendar poročila s terena kažejo na obsežno uničenje civilnih območij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško gospodarsko skupino Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil z oceno, da je sporazum zastarel, saj temelji na pogajalskih izhodiščih iz leta 1999, in ne zagotavlja zadostne zaščite za evropske kmetijske proizvajalce. Po njegovih besedah bi bil gospodarski doprinos sporazuma zanemarljiv, saj bi do leta 2040 k rasti bruto domačega proizvoda EU prispeval le 0,05 odstotka. Odločitev sledi stopnjevanju protestov francoskih kmetov, ki so s traktorji zaprli dostope do ključnih točk v Parizu, vključno z okolico Slavoloka zmage. Kmetje zahtevajo trdna zagotovila vlade premiera Paula Lecornuja, da sporazum ne bo sprejet, saj se bojijo nelojalne konkurence iz držav Južne Amerike, kjer veljajo blažji okoljski in proizvodni standardi. Macron je izpostavil, da v Franciji glede tega vprašanja vlada popolna politična enotnost. Francoski predsednik je o svojem stališču že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Poudaril je, da si Francija sicer prizadeva za mednarodno trgovino, vendar le pod pogojem, da so sporazumi pravični in ne ogrožajo prehranske suverenosti države. Glasovanje o sporazumu je predvideno za petek, francosko nasprotovanje pa predstavlja resno oviro za dokončno uveljavitev dokumenta, ki se pripravlja že več kot dve desetletji.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Turško ministrstvo za obrambo je v novi objavi na družbenem omrežju X ponovno sprožilo diplomatski spor, ko je grško-ciprske sile in organizacijo EOKA obtožilo domnevnih grozodejstv ter terorizma. Ankara je s temi izjavami obudila svoj zgodovinski narativ, po katerem je bila turška invazija leta 1974 nujen odziv na nasilno zatiranje turške manjšine na otoku. Objave so se pojavile v okviru prireditev ob t. i. tednu nacionalnega boja in mučenikov, ki so potekale na okupiranem severnem delu otoka. Dogodka v okupiranem delu Cipra, ki je potekal pod naslovom Turčija in Turška republika Severni Ciper se poklanjata svojim vojakom, so se udeležili visoki predstavniki nepriznane države, vključno s Tufanom Erhürmanom. Turška stran je ob tem poudarila, da bo še naprej pripovedovala svojo resnico o dogodkih iz preteklosti in da bo vedno stala ob strani turškemu prebivalstvu na otoku. Trdijo, da je vsaka ped ciprske zemlje pridobljena s krvjo turških vojakov, kar še dodatno razpihuje napetosti v regiji. Ta najnovejša poteza Ankare dodatno obremenjuje prizadevanja za ponovno združitev otoka in rešitev ciprskega vprašanja, ki ostaja eden najdlje trajajočih zamrznjenih konfliktov v Evropi. Grška stran in mednarodna skupnost tovrstne izjave označujeta za provokacije, ki izkrivljajo zgodovinska dejstva o turški okupaciji, katera se je začela julija 1974. Gre za nadaljevanje politike, ki namesto iskanja kompromisov utrjuje delitev otoka na dva dela.

Sekretarka za kmetijstvo Brooke Rollins je dejala, da želi Američane odvrniti od visoko predelane hrane. Bela hiša je razkrila nove prehranske smernice, ki jih je označila za "najpomembnejšo ponastavitev zvezne prehranske politike v zgodovini". Nova piramida je obrnjena, z zelenjavo na vrhu. Ameriško zdravniško združenje (AMA) je pozdravilo nove prehranske smernice.

Severozahodno Grčijo, predvsem regijo Epir, je prizadelo silovito neurje z obilnimi padavinami, močnim vetrom in sneženjem v višjih legah, ki je povzročilo precejšnjo gmotno škodo in sprožilo iskalno akcijo za pogrešano osebo. V prefekturi Rodopi iskalne enote in policija iščejo 84-letnega kmeta, čigar traktor so našli zapuščenega v bližini narasle reke Lissos. Naraščajoči vodostaji rek Louros in Kalamas povzročajo resne skrbi, saj je slednja že prestopila bregove in poplavila obalna območja, medtem ko so številne ceste v regiji zaradi zemeljskih plazov in nanosov neprevozne. Posebej uničujoč je bil sunkovit tornado v kraju Kalpaki v bližini Janine, ki je popolnoma razdejal perutninsko farmo in povzročil pogin več kot 40.000 piščancev. Poleg kmetijskih objektov so poškodovane tudi stanovanjske stavbe in infrastruktura. V vasi Matsouki je bila zaradi podrtih električnih drogov prekinjena oskrba z električno energijo, ki so jo delavci uspeli vzpostaviti šele po več urah. O težavah poročajo tudi z otoka Lemnos, kjer je močno valovanje v pristanišče Myrina naneslo kamenje in pesek, kar je poškodovalo parkirana vozila in privedlo do zaprtja obalnih poti. Lokalne oblasti opozarjajo, da se regija sooča s hudimi posledicami zaradi pomanjkanja ustrezne protipoplavne zaščite, saj so se nove poškodbe na cestnem in vodovodnem omrežju v občinah Tzoumerka pojavile še preden so bile sanirane posledice prejšnjih poplav. Poleg Epirja so močni vetrovi povzročili škodo tudi na otoku Evbeja in v regiji Ftiotida, medtem ko obalne ceste v Ahaji zalivajo visoki valovi. Gasilci in civilna zaščita ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestabilnega vremena.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Po ostrem besednem spopadu v parlamentu, ki ga je sprožil poslanec Dimitris Kairidis z izjavo do Zoé Konstantopoulou, se je konflikt nadaljeval v kavarni parlamenta med Kairidisom in ministrom za obrambo Nikosom Dendiasom. Dendias, ki je že v parlamentu poskušal umiriti situacijo in se opravičiti v imenu vlade, se je s Kairidisom zapletel v nov dialog, kjer naj bi Kairidis ministru odgovoril: »Jaz nisem Bogdanos, kaj si, vzgojitelj?«

Na Cipru se je sprožil buren politični odziv po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki namiguje na vpletenost predsednika Nikosa Christodoulidesa v korupcijske posle oziroma prejemanje podkupnin za njegovo predvolilno kampanjo. Ciprske oblasti so objavo označile za zlonameren poskus diskreditacije vlade in države, pri čemer primer obravnavajo kot obliko hibridne dejavnosti proti republiki. Vlada trdi, da gre za načrtno širjenje neresnic, s katerimi želijo neznani akterji očrniti ugled najvišjih državnih predstavnikov. Kljub ostrim zavrnitvam vlade so opozicijski politični voditelji že zahtevali uradna pojasnila o vsebini posnetih pogovorov. Politično prizorišče na otoku so močno zatresla namigovanja o finančnih nepravilnostih, ki so se pojavila v občutljivem času za administracijo. Preiskovalni organi trenutno preverjajo izvor in verodostojnost posnetka, medtem ko vlada vztraja, da gre za poskus destabilizacije države s pomočjo digitalnih manipulacij. Incident je povzročil precejšnjo negotovost v ciprski javnosti, saj so obtožbe o podkupninah neposredno uperjene proti predsedniku države. Medtem ko uradna Nikozija poudarja, da gre za »blatenje« in »ciljni napad«, politični pritiski na predsednika Christodoulidesa naraščajo. Razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev strokovnjakov za kibernetsko varnost in rezultatov preiskave o morebitni tuji vpletenosti v to, kar vlada opisuje kot hibridno grožnjo.

Protesti po Iranu so se okrepili po pozivu princa Reze Pahlavija k množičnim demonstracijam. Režim je odgovoril z izklopom interneta po vsej državi in omejitvijo telefonskih storitev. Protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih težav, so se razširili in dosegli največjo raven v zadnjih dveh tednih. Kurdske opozicijske stranke so pozvale k splošni stavki.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

V krematoriju Ritsona v bližini Aten je danes potekalo zadnje slovo od priznanega grškega novinarja Giorgosa Papadakisa, ki je v nedeljo, 4. januarja 2026, nenadno umrl zaradi srčnega infarkta v 75. letu starosti. Pogreba so se udeležili številni družinski člani, prijatelji, nekdanji sodelavci ter vidni predstavniki grškega političnega in medijskega življenja. Papadakis je veljal za enega od pionirjev sodobnega informativnega programa v Grčiji, kar se je odrazilo v velikem številu žalujočih na slovesnosti. Družina pokojnika je javnost zaprosila, naj namesto cvetja in vencev sredstva namenijo v dobrodelne namene, natančneje društvu za pomoč staršem in skrbnikom, s čimer so želeli počastiti spomin na njegovo humanitarno delovanje. Pogrebna slovesnost je bila prežeta z globoko žalostjo, prisotni pa so poudarili njegovo neizbrisljivo sled v grškem novinarstvu, kjer je desetletja veljal za avtoriteto na področju televizijskega obveščanja. Novica o njegovi smrti je močno odjeknila po celotni državi, saj je Papadakis s svojim delom zaznamoval številne generacije gledalcev. Njegova nenadna izguba predstavlja konec nekega obdobja v grški medijski krajini, so poudarili številni govorci na slovesnosti v Ritsoni. Papadakis je do zadnjega ostal aktiven v javnem življenju, kar pojasnjuje velik odziv javnosti ob njegovem slovesu.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.