Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil v četrtek odpušćen iz bolnišnice in prepeljan nazaj v prostore zvezne policije, kjer prestaja pripor. Sedemdesetletni politik je v zdravstveni oskrbi prestal operacijo kile ter poseg za odpravo kroničnega kolcanja, ki mu je povzročalo precejšnje zdravstvene težave. Kljub prizadevanjem njegove obrambe, da bi mu zaradi zdravstvenega stanja omogočili prestajanje kazni v hišnem priporu, je vrhovno sodišče takšno zahtevo zavrnilo. Bolsonaro se je po končanem posegu in kratkotrajnem okrevanju vrnil v celico brazilske zvezne policije. Zdravniki so njegovo stanje ocenili kot stabilno in primerno za vrnitev v zaporno okolje. Politična situacija v državi ostaja napeta, saj njegovi privrženci ostro kritizirajo odločitve pravosodnih organov, medtem ko vlada vztraja pri doslednem izvajanju sodnih odločb brez izjem za nekdanje visoke funkcionarje.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, kmalu po polnoči uradno prisegel kot novi župan mesta New York. S tem je pri 34 letih postal najmlajši župan v zgodovini tega ameriškega velemesta in hkrati prvi musliman na tem položaju. Svečani postopek prisege je pred manjšim številom zbranih na posebni lokaciji izvedla glavna državna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je prevzem funkcije označil za izjemno čast in privilegij. Njegov prevzem položaja sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je na podlagi kampanje, osredotočene na interese delavskega razreda in socialno pravičnost, premagal uveljavljene politične tekmece. Kot prvi župan južnoazijskega porekla Mamdani napoveduje novo politično smer za največje ameriško mesto, kar vključuje tudi neposredno nasprotovanje nekaterim politikam Donalda Trumpa. Njegova izvolitev velja za enega največjih uspehov ameriške levice v zadnjih desetletjih.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in najmlajša oseba na čelu tega največjega ameriškega mesta. 34-letni demokrat in demokratični socialist je slovesno obljubo podal kmalu po polnoči pred generalno državna tožilko zvezne države New York Letitio James. Mamdani, ki je v svoji karieri zastopal interese delavskega razreda, je na položaju nasledil predhodnike po zmagi na novembrskih volitvah leta 2025. Njegov prevzem funkcije velja za zgodovinski mejnik, saj predstavlja vzpon nove generacije politikov južnoazijskega porekla v središče ameriške politike. Slovesnost se je odvila na simbolični lokaciji, ki poudarja županovo zavezanost vključujoči politiki. Mamdani je že v predvolilnem obdobju napovedal odločen boj za pravice najemnikov in socialno enakost, hkrati pa je zavzel kritično držo do nekaterih zveznih politik. Njegova izvolitev in kasnejša zaprisega sta bili deležni velike pozornosti tako v Združenih državah Amerike kot po svetu, saj New York velja za globalno finančno in kulturno središče, kjer županove odločitve pogosto vplivajo na mednarodne trende v urbanem upravljanju.

V eksploziji in požaru, ki sta v novoletni noči uničila priljubljen lokal v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi. Nesreča se je zgodila okoli 1.30 zjutraj v polnem baru, kjer so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile, da je bilo v incidentu poškodovanih več kot 100 oseb, švicarska policija pa se boji, da bi končno število žrtev lahko še naraslo. Preiskovalci domnevajo, da je silovit požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta, kar je privedlo do hitrega širjenja ognja in kasnejše eksplozije. Hrvaška je Švici že uradno ponudila pomoč pri reševanju in odpravljanju posledic tragedije. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo z identifikacijo žrtev in iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod ruševinami zgorelega objekta.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Dubrovniški župan Mato Franković (HDZ) se je ostro odzval na izjave zagrebškega župana Tomislava Tomaševića, ki je kritiziral visoke stroške novoletnih praznovanj v Dubrovniku. Spor se je vnel, ko je bil Tomašević primoran zagovarjati porabo 118.000 evrov za nastop skupine Dubioza kolektiv v Zagrebu, pri čemer je kot protiargument navedel, da Dubrovnik za svoje zvezdnike večera porabi znatno več sredstev. Franković je v odzivu na družbenih omrežjih zavrnil te očitke in Tomaševiću sarkastično zaželel čim več glasbe, ki mu »ni po godu«. S tem je neposredno namignil na ideološka in kulturna razhajanja med konservativno upravo Dubrovnika in levo-zeleno opcijo Možemo!, ki vodi prestolnico. Franković je poudaril, da so novoletna praznovanja v Dubrovniku ključna za turistično promocijo in lokalno gospodarstvo, hkrati pa je napovedal, da bo mesto s podobno strategijo nadaljevalo tudi v prihodnje, ne glede na kritike iz Zagreba.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Gabonska vlada je sprejela drastičen ukrep in uradno razpustila državno nogometno reprezentanco po neuspešnem nastopu na afriškem pokalu narodov. Odločitev je sledila trem zaporednim porazom, ki so po mnenju vladnih predstavnikov osramotili državo. Poleg razpustitve celotne ekipe je bil s položaja odstavljen selektor, iz reprezentance pa je bil trajno odstranjen tudi njen največji zvezdnik Pierre-Emerick Aubameyang. Vlada je svojo odločitev utemeljila s katastrofalnimi rezultati in pomanjkanjem športnega uspeha na mednarodnem prizorišču. Poleg ukrepov v športnem sektorju so poročila nakazala tudi na širše politične posledice, vključno z odstranitvijo nekaterih visokih uradnikov, kar kaže na izjemen pritisk oblasti na nacionalno športno infrastrukturo. Reprezentanca bo morala v prihodnje skozi popolno prenovo, preden se bo lahko znova udeležila mednarodnih tekmovanj.