Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar je povzročilo nov spor med Dansko in ZDA. Voditelji Danske in Grenlandije so ponovili, da ZDA ne bodo prevzele Grenlandije, in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih položajev in drugih visokih položajev v diplomatskih predstavništvih ZDA po svetu. Med državami, ki jih je poteza prizadela, sta tudi Črna gora in Severna Makedonija. Danska se je odzvala z ogorčenjem zaradi Trumpovega imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo in pozvala ameriškega veleposlanika na pogovor.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Strokovnjaki menijo, da imenovanje kaže na pomembnost Grenlandije za Trumpa, ki je že izrazil željo, da bi Grenlandijo priključil ZDA. Landry je na družbenem omrežju X zapisal, da mu je v čast prevzeti to vlogo.

Danska je poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo, saj se bojijo, da bi ZDA lahko priključile ozemlje. Poleg tega je bil odpoklican tudi ameriški veleposlanik v Armeniji, Kristina Kvien, skupaj s še približno tridesetimi drugimi ameriškimi diplomati.

Strokovnjak Rasmus Sinding Søndergaard meni, da bo novi odposlanec ZDA v Grenlandiji govoril neposredno v imenu Donalda Trumpa. Imenovanje nakazuje, da je Grenlandija za Trumpa pomembna prioriteta. Trump je že prej razmišljal o prevzemu Grenlandije.

Savdska Arabija je že drugo leto zapored presegla svoj rekord v številu letnih usmrtitev. Po podatkih britanske kampanje Reprieve, ki spremlja usmrtitve v Savdski Arabiji, so letos usmrtili že najmanj 347 ljudi, kar je več kot 345 v letu 2024.

Švicarska ministrica za notranje zadeve Elisabeth Baume-Schneider je izrazila zaskrbljenost glede vpliva družbenih omrežij na otroke in poudarila potrebo po zaščiti mladoletnikov. Ministrica je dejala, da je odprta za morebitno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, s čimer se je odzvala na podobne ukrepe v Avstraliji in pozive v Evropski uniji.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je v podcastu razkril, da je z Zoranom Milanovićem v prijateljskem odnosu in da mu bo Milanović, kot zatrjuje, pomagal. Hajdaš Dončić je v sproščenem pogovoru pokazal tudi tetovažo in poudaril, da mu Milanović ne bo storil nič žalega.

Splitska policija je prejela prijavo zaradi groženj, ki so bile usmerjene na Ivano Marković, saborsko zastopnico SDP in županjo Supetra, ter njenega očeta, hrvaškega veterana. Preiskava poteka z namenom odkriti identiteto oseb, ki stojijo za grožnjami.

Hrvatska udruga poslodajalcev (HUP) je izrazila močno podporo ministru za prostorsko ureditev in graditeljstvo Branku Bačiću pri sprejetju novega zakona o gradnji. Po mnenju HUP novi zakon predstavlja pomemben korak k ustvarjanju jasnejšega, učinkovitejšega in pravno varnejšega okolja za gradbeni sektor. HUP posebej pozdravlja vključitev in reafirmacijo Posebnih uzanc o grajenju.

Pred 35 leti, 21. decembra 1990, so poslanci prvega sklica hrvaškega sabora sprejeli prvo ustavo Republike Hrvaške, ki je utrla pot njeni samostojnosti in neodvisnosti. Zaradi tega, ker je bila sprejeta pred božičem, je znana tudi kot božična ustava. Osnutek ustave je bil napisan v Malinski in jo imenujejo tudi "Krčka ustava".

ZDA, Katar, Egipt in Turčija so pozvali strani v Gazi k spoštovanju zavez o prekinitvi ognja, ob nadaljevanju izraelskih napadov. Pogovori so pohvalili prvo fazo premirja, vključno s humanitarno pomočjo, vrnitvijo ujetnikov in zmanjšanjem sovražnosti.

V Torinu je v soboto zvečer prišlo do spopadov med policijo in protestniki po deložaciji levičarskega družbenega centra. Protestniki so zažigali smetnjake ter metali kamenje in steklenice, pri čemer je bilo več policistov poškodovanih.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je odpotoval v Miami na srečanje s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom ter svetovalcem Bele hiše, Jaredom Kushnerjem. Srečanje naj bi potekalo v okviru pogajanj za iskanje mirovne rešitve v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil dvom o tem, kdo je začel vojno v Ukrajini, in kritiziral zahodne voditelje zaradi podpore Kijevu. Orban meni, da voditelji EU svojo podporo upravičujejo s tem, da Ukrajino prikazujejo kot majhno, napadeno državo, kar po njegovem mnenju ni povsem točno.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Goran Grlić Radman se je v Zagrebu sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za BiH Christianom Schmidtom. Grlić Radman je poudaril, da Hrvaška ostaja močan zagovornik stabilnosti BiH in njene poti v Evropsko unijo. Pogovori so bili osredotočeni na položaj Hrvatov v BiH, spremembe volilne zakonodaje in ustavno ureditev države.

SDP je izrazil ogorčenje nad dogajanjem v Kliničnem bolniškem centru (KBC) Osijek in kritiziral Ministrstvo za zdravje, ker ni prepoznalo ogroženosti mladoletnih oseb na Zavodu za otroško psihiatrijo. Zaradi tega so pozvali ministrico Ireno Hrstić k takojšnjemu odstopu.

Več sto Hrvatov je v petek zvečer protestiralo v Gornjem Vakufu – Uskoplju v Bosni in Hercegovini zaradi prepovedi prireditve "Advent v Uskoplju". Protestniki so se zbrali, potem ko je inšpekcija Srednjebosanske županije ob spremljavi policije zaprla adventne hišice in drsališče, ker organizatorji naj ne bi imeli ustreznih dovoljenj.

Nemški minister Lars Klingbeil je opozoril nemške proizvajalce avtomobilov, naj se ne zanašajo preveč na motorje z notranjim zgorevanjem, temveč naj pospešijo razvoj električnih vozil. Njegovo opozorilo je sledilo predlogu EU o blažjih omejitvah emisij CO₂ za avtomobile.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.