Združeno kraljestvo se je pridružilo mednarodnim odzivom na ameriško operacijo v Venezueli, kjer je laburistična stranka zavrnila neposredno podporo Donaldu Trumpu, kar je sprožilo kritike, da popuščajo komunistom. Danska je pozvala ZDA, naj prenehajo »ogrožati« Grenlandijo. Republikanski strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove poteze v Venezueli. Vojaška akcija v Venezueli je postala tudi tema v republikanskih primarnih volitvah v Kentuckyju. V ZDA so se pojavili očitki, da je bil Trumpov motiv za posredovanje v Venezueli morda osebne narave.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika lokala, francoska državljana Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v kletnih prostorih kluba, ki je bil v času nesreče poln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih. Glavna hipoteza preiskovalcev kaže, da so ogenj povzročile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu lesenega stropa. Ogenj se je nato bliskovito razširil po zvočno-izolacijski peni in lesenih oblogah, kar je povzročilo paniko in številne žrtve. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote v Belgiji, Franciji in Nemčiji, identifikacija trupel pa zaradi stopnje poškodb ostaja izjemno zahtevna. Tožilstvo preučuje tudi vprašanje, ali so bili v lokalu upoštevani vsi varnostni predpisi glede materialov in maksimalne kapacitete obiskovalcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Odnosi med indijskim in bangladeškim kriketom so se močno zaostrili, potem ko je Indijski odbor za kriket (BCCI) ekipi Kolkata Knight Riders ukazal prekinitvijo pogodbe z bangladeškim metalcem Mustafizurjem Rahmanom. Odločitev, ki je sledila pritiskom indijskih javnih skupin, je v Bangladešu sprožila val ogorčenja. Nekdanji kapitan reprezentance Rajin Saleh je potezo označil za žaljivo za celotno državo, medtem ko je športni svetovalec Asif Nazrul že predlagal prepoved predvajanja tekem lige IPL v Bangladešu. Bangladeška zveza za kriket (BCB) zdaj pripravlja uraden odziv, ki bi lahko vključeval prekinitev športnega sodelovanja z Indijo in odpoved nastopov na turnirjih, ki jih gosti sosednja država. Spor predstavlja neposredno nadaljevanje političnih napetosti, ki so se okrepile po Rahmanovem rekordnem prestopu v indijsko ligo.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Vlada Tamil Naduja je uvedla nov zajamčen pokojninski sistem, ki bo javnim uslužbencem zagotovil 50 % zadnje osnovne plače kot pokojnino. Sistem vključuje enkratni prispevek v pokojninski sklad v višini 13.000 milijonov rupij, letni prispevek pa bo znašal približno 11.000 milijonov rupij, ki se bo povečeval glede na revizije plač. Ta shema zagotavlja finančno varnost po upokojitvi za vladne uslužbence in učitelje.

Vlada Tamil Nadu je uvedla nov zajamčeni pokojninski sistem, ki javnim uslužbencem obljublja 50 % zadnje plače. Uvedba sistema je odgovor na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema (OPS). V shemo je vključen enkratni prispevek v višini 13.000 crore rupij v pokojninski sklad, Tamil Nadu pa bo prispeval približno 11.000 crore rupij letno, s povečanji na podlagi revizij plač.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal v kletnih prostorih prepoln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do sredine dvajsetih. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Očividci poročajo, da se je ogenj izjemno hitro razširil po stropu, ki je bil po nekaterih navedbah obložen s penastimi izolacijskimi ploščami za dušenje zvoka. Policija in tožilstvo zdaj preverjata, ali so bili uporabljeni materiali v skladu z varnostnimi predpisi in ali bi bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko lastnik vztraja, da so upoštevali vse varnostne normative, se število žrtev še vedno potrjuje, saj so nekatera trupla tako močno ožgana, da bo identifikacija trajala več dni ali celo tednov. Zaradi resnosti poškodb so številne preživele z opeklinami prepeljali v specializirane enote po celotni Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo. Švica je po dogodku v stanju šoka, saj gre za eno najhujših tragedij v zgodovini tamkajšnjih turističnih letovišč. Svojci pogrešanih še vedno čakajo na uradne informacije, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na prizorišču uničenega objekta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.