Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Zohran Kwame Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine je s tem postal prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je prisego opravil z roko na dveh koranih, obred pa je v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in generalne tožilke Letitie James zaznamoval premik mesta k progresivnejši politiki. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti v mestu. Obljubil je, da bo vladal drzno in ekspanzivno, pri čemer namerava individualizem nadomestiti s kolektivizmom. Njegov program se osredotoča predvsem na zniževanje življenjskih stroškov za delavski razred, kar je bila tudi osrednja tema njegove kampanje. Kljub kritikam nekaterih desničarskih medijev, ki so dogodek označili za sporen, je Mamdani poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom zaradi strahu pred oznako radikalca.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno nastopil mandat 112. župana New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost ob zaprisegi je potekala v prostorih nekdanje podzemne postaje pod mestno hišo, kjer je prisego vodila generalna državna tožilka New Yorka Letitia James, medtem ko je senator Bernie Sanders vodil javni del ceremonije. Mamdani, sicer član demokratičnih socialistov, je v svojem prvem dejanju preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki se je lani soočil z obtožnico. Njegov nastop mandata so podprli vplivni predstavniki levice, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je napovedala začetek nove dobe za ameriško velemeto. Mamdani je obljubil korenite spremembe v vodenju mesta in poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu. Kulturni program ob ustoličenju je vključeval nastope umetnice Lucy Dacus in pandžabskega pevca Babbuliciousa, kar je odražalo županovo kulturno dediščino in politično usmeritev.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno postal 112. župan New Yorka, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesna zaprisega je potekala v prostorih nekdanje podzemne postaje City Hall, kjer sta mu ob strani stali soproga Rama Duwaji in generalna tožilka Letitia James, medtem ko je senator Bernie Sanders vodil del protokola. Mamdani, ki velja za pripadnika demokratičnih socialistov, je ob prevzemu funkcije napovedal novo obdobje za ameriško metropolo. Takoj po nastopu mandata je novi župan preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki se je v zadnjem obdobju soočal z obtožnico. Dogodka so se udeležili vidni politiki, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da Mamdanijevo vodenje prinaša korenite spremembe v upravljanju mesta. Kulturni program so obogatili nastopi glasbenikov Lucy Dacus in Babbuliciousa, kar je še dodatno poudarilo kulturno raznolikost nove mestne administracije.

Zohran Mamdani je v četrtek na javni slovesnosti pred mestno hišo uradno prevzel dolžnost 112. župana New Yorka in postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel pred senatorjem Berniejem Sandersom, pri čemer je roko položil na Koran. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil korenite spremembe v vodenju največjega ameriškega mesta, s poudarkom na reševanju stanovanjske krize in izboljšanju položaja delavskega razreda. Napovedal je, da bo vladal "pogumno in drzno" ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Slovesnost je sledila zasebni zaprisegi, ki se je odvila ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je zaprisego vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani vodenje mesta prevzema v času velikih pričakovanj glede dostopnosti bivanja in socialne pravičnosti, hkrati pa se sooča z ostrimi kritikami konservativnih krogov. Njegov program vključuje agresivno agendo za znižanje stroškov življenja in zamenjavo individualizma s kolektivno blaginjo, kar napoveduje novo politično ero v finančnem središču sveta.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka na zgodovinski slovesnosti v mestni hiši. Mamdani, ki je pakistansko-ameriškega porekla, je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskih korenin na tem položaju. Slovesnosti so se udeležili vidni politiki, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je v svojem nagovoru poudarila, da Mamdanijev prihod pomeni začetek novega obdobja za mesto. Takoj po prevzemu mandata je novi župan začel z odločnimi ukrepi, saj je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki se je ob koncu mandata soočal z obtožnico. Mamdani, ki zagovarja demokratični socializem, je prisego opravil v spremstvu soproge Rame Duwaji, slovesnost pa je z nastopom popestril več kulturnih izvajalcev. Njegov mandat prinaša premik v mestni politiki, saj se je v svoji kampanji in prvih urah vodenja osredotočil na korenite socialne in administrativne reforme v enem največjih svetovnih metropol.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je s tem postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v zgodovini. Mamdani je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je prisegel na Koran pred generalno tožilko zvezne države New York Letitio James. Kasneje je sledila še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se namerava osredotočiti na reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti življenja za delavski razred. Poudaril je, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom in da namerava individualizem nadomestiti s kolektivizmom. Njegov prevzem funkcije označuje pomemben politični premik v mestu, saj je napovedal agresivno agendo progresivnih reform, ki vključujejo večjo obdavčitev bogatih in širitev javnih storitev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News namignil, da bi bila Mehika lahko naslednja tarča ameriškega vojaškega posredovanja. Izjave so sledile uspešni izvedbi operacije Absolute Resolve, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v Caracasu prijeli venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Trump je v svojem nastopu poudaril grožnjo, ki jo predstavljajo narkokarteli, in izpostavil strah mehiške predsednice pred temi kriminalnimi združbami. Napoved morebitnih vojaških premikov proti mehiškim kartelom predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji in varnostni politiki do sosednje države. Trumpova administracija dogajanje v Mehiki neposredno povezuje z nacionalno varnostjo ZDA, predvsem v luči boja proti trgovini z drogami. Čeprav podrobnosti o morebitnih operacijah niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja pri ostri retoriki, ki vključuje uporabo elitnih vojaških sil za reševanje regionalnih vprašanj.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Svečana inavguracija se je odvila na stopnicah mestne hiše, kjer je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je obred opravil ob prisotnosti Korana in v tradicionalnih oblačilih iz asamske svile, s čimer je poudaril svojo kulturno dediščino. V svojem prvem nagovoru je napovedal začetek novega obdobja za metropolo, pri čemer se namerava osredotočiti predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialno pravičnost. Dogodek so popestrili glasbeni nastopi kantavtorice Lucy Dacus in pandžabskega umetnika Babbuliciousa, kar odraža široko kulturno koalicijo, ki je podprla njegovo kandidaturo. Njegov prevzem funkcije sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuomoja. Mamdani je v preteklosti večkrat izpostavil, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora proti politiki Donalda Trumpa, kar napoveduje morebitna politična trenja med mestno oblastjo in zvezno ravnjo v prihodnje. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede stanovanjske politike in javnega prevoza, ki sta bili ključni temi njegove kampanje.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na Koranu, obred pa sta vodila senatorka Letitia James v zasebnem delu opolnoči in kasneje senator Bernie Sanders na javni slovesnosti pred mestno hišo. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto, pri čemer je poudaril odločen premik k progresivni politiki in kolektivizmu. Novi župan se je v nagovoru zavezal k naslavljanju stanovanjske krize in zniževanju življenjskih stroškov za delavski razred. Izpostavil je, da bo vladal »ekspanzivno in drzno« ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim prepričanjem. Njegov program vključuje povečanje davkov za najbogatejše in krepitev javnih storitev, s čimer želi nadomestiti, kot se je izrazil, »hladnost grobega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova zaprisega in politična usmeritev sta sprožili mešane odzive, zlasti v konservativnih krogih in gibanju MAGA, kjer so izrazili ostre kritike na račun njegove ideologije in verske pripadnosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.