Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je s tem postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v zgodovini. Mamdani je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je prisegel na Koran pred generalno tožilko zvezne države New York Letitio James. Kasneje je sledila še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se namerava osredotočiti na reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti življenja za delavski razred. Poudaril je, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom in da namerava individualizem nadomestiti s kolektivizmom. Njegov prevzem funkcije označuje pomemben politični premik v mestu, saj je napovedal agresivno agendo progresivnih reform, ki vključujejo večjo obdavčitev bogatih in širitev javnih storitev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News namignil, da bi bila Mehika lahko naslednja tarča ameriškega vojaškega posredovanja. Izjave so sledile uspešni izvedbi operacije Absolute Resolve, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v Caracasu prijeli venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Trump je v svojem nastopu poudaril grožnjo, ki jo predstavljajo narkokarteli, in izpostavil strah mehiške predsednice pred temi kriminalnimi združbami. Napoved morebitnih vojaških premikov proti mehiškim kartelom predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji in varnostni politiki do sosednje države. Trumpova administracija dogajanje v Mehiki neposredno povezuje z nacionalno varnostjo ZDA, predvsem v luči boja proti trgovini z drogami. Čeprav podrobnosti o morebitnih operacijah niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja pri ostri retoriki, ki vključuje uporabo elitnih vojaških sil za reševanje regionalnih vprašanj.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Svečana inavguracija se je odvila na stopnicah mestne hiše, kjer je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je obred opravil ob prisotnosti Korana in v tradicionalnih oblačilih iz asamske svile, s čimer je poudaril svojo kulturno dediščino. V svojem prvem nagovoru je napovedal začetek novega obdobja za metropolo, pri čemer se namerava osredotočiti predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialno pravičnost. Dogodek so popestrili glasbeni nastopi kantavtorice Lucy Dacus in pandžabskega umetnika Babbuliciousa, kar odraža široko kulturno koalicijo, ki je podprla njegovo kandidaturo. Njegov prevzem funkcije sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuomoja. Mamdani je v preteklosti večkrat izpostavil, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora proti politiki Donalda Trumpa, kar napoveduje morebitna politična trenja med mestno oblastjo in zvezno ravnjo v prihodnje. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede stanovanjske politike in javnega prevoza, ki sta bili ključni temi njegove kampanje.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na Koranu, obred pa sta vodila senatorka Letitia James v zasebnem delu opolnoči in kasneje senator Bernie Sanders na javni slovesnosti pred mestno hišo. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto, pri čemer je poudaril odločen premik k progresivni politiki in kolektivizmu. Novi župan se je v nagovoru zavezal k naslavljanju stanovanjske krize in zniževanju življenjskih stroškov za delavski razred. Izpostavil je, da bo vladal »ekspanzivno in drzno« ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim prepričanjem. Njegov program vključuje povečanje davkov za najbogatejše in krepitev javnih storitev, s čimer želi nadomestiti, kot se je izrazil, »hladnost grobega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova zaprisega in politična usmeritev sta sprožili mešane odzive, zlasti v konservativnih krogih in gibanju MAGA, kjer so izrazili ostre kritike na račun njegove ideologije in verske pripadnosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v sosednji Venezueli, ki je vključevala bombardiranje ozemlja in pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanja Združenih držav Amerike označil za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki je prestopilo mejo sprejemljivega v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah gre za neposredno grožnjo miru v regiji, zato je Združene narode in širšo mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu in odločnemu odzivu na ameriško posredovanje. Zaradi stopnjevanja napetosti je brazilski voditelj poudaril, da je takšna oblika zunanjega vmešavanja nesprejemljiva za suverenost latinskoameriških držav. Brazilija, ki je v preteklosti že ponujala vlogo posrednika med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na destabilizacijske učinke, ki jih imajo takšne vojaške akcije na celotno celino. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti, pri čemer se je Lula postavil v vlogo glavnega zagovornika regionalne stabilnosti pred ameriško hegemonijo.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Indijski zvezni minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je v soboto pozval zvezne države k hitrejšemu in strateškemu koriščenju sredstev, namenjenih kmetijskim programom. Minister je opozoril, da zamude pri porabi dodeljenega denarja povzročajo finančne izgube državam in ovirajo pravočasno sproščanje prihodnjih obrokov centralnih sredstev. Na revizijskem sestanku s kmetijskimi ministri zveznih držav je Chouhan poudaril, da morajo biti sredstva porabljena pred marcem, da bi se izognili administrativnim ozkim grlom, ki upočasnjujejo izvajanje ključnih programov. Srečanje je bilo namenjeno pregledu napredka in izrabe proračuna za osrednje kmetijske sheme, vključno s programoma Pradhan Mantri Rashtriya Krishi Vikas Yojana (PM-RKVY) in Krishonnati Yojana (KY). Minister je izpostavil, da se proračunska sredstva pogosto zadržujejo zaradi manjših administrativnih in proceduralnih težav, kar neposredno škoduje učinkovitosti kmetijske politike. Poleg tega je Chouhan poudaril nujnost hitrega preverjanja upravičenosti kmetov v okviru sheme PM-KISAN, da bi zagotovili neovirano finančno podporo kmetijskemu sektorju.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Ameriške sile so v odmevni vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da sta bila ujetnika po zajetju prepeljana na krov ameriške vojaške ladje in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s sodnim pregonom zaradi obtožb o trgovini z mamilarskimi posli in organiziranem kriminalu. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA igrale ključno vlogo pri upravljanju venezuelske naftne industrije, dokler se v državi ne vzpostavi stabilen prehodni režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska, ki ga je Trumpova administracija utemeljila kot vojno proti narkokartelom. Poleg napovedi o nadzoru nad energetskimi viri je Trump izdal tudi ostro opozorilo Mehiki in tamkajšnjim kartelom, češ da bo podobno odločno ukrepal proti vsem grožnjam ameriški nacionalni varnosti. Medtem ko Washington poudarja osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature, kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v regiji in prihodnost suverenosti Venezuele.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala žalna slovesnost za žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Zaradi tragedije je ITV spremenil program The Masked Singer in izpustil nastop tekmovalca. Stotine ljudi je v tišini korakalo po ulicah Crans-Montane v spomin na žrtve.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.