APDEJT.si

V Veliki Britaniji je bil hotel, ki je bil tarča protimigrantskih protestov, izpostavljen 'izjemno nevarnemu' napadu, zaradi česar je sprožena policijska preiskava. V Bengaluruju v Indiji je policija zavrnila dovoljenje za protest proti genocidu v Gazi. V Gruziji so aretirali Levana Brodzela, aktivnega udeleženca protestov in soustanovitelja stranke Federalisti.

Kitajska je zanikala Trumpove obtožbe, da z Rusijo in Severno Korejo snuje zaroto proti Združenim državam Amerike, in branila svojo odločitev, da na vojaško parado povabi Putina in Kima. Trump se je posmehoval srečanju svetovnih voditeljev na Kitajskem, ki se ga je udeležil tudi Prabowo Subianto.

Iran je napovedal, da delegaciji Združenih narodov ne bo dovolil dostopa do svojih jedrskih objektov med prihajajočim obiskom. Ponovili so, da je odgovornost ZDA za napade na jedrske objekte pogoj za nadaljnje pogovore.

Ruska in kitajska mornarica sta v Japonskem morju, pod imenom "Deniz Etkileşimi-2025", začeli skupne vojaške vaje.

Visoki iranski vojaški poveljnik je izjavil, da je Iran zmagal v vojni z ZDA in Izraelom ter porazil sovražnika. Poveljnik IRGC je sporočil, da so zgradili obsežno obveščevalno bazo podatkov o Izraelu. IRGC je tudi izjavil, da so iranske obveščevalne operacije znotraj Izraela prispevale k uspehu iranskih raketnih in brezpilotnih napadov.

Severna Koreja je obtožila Južno Korejo nevarne provokacije, ker naj bi ta izstrelila opozorilne strele na severnokorejske vojake v bližini meje. Incident se je zgodil med skupnimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje, kar je po mnenju Severne Koreje povečalo napetosti.

Venezuela je obtožila ZDA, da so uporabile umetno inteligenco za ustvarjanje videoposnetka, s katerim je Donald Trump upravičil napad na domnevne člane Tren de Aragua v Karibih. Venezuelski minister za komunikacije in informacije, Freddy Ñáñez, je zagotovil, da je bil video narejen z umetno inteligenco. Donald Trump je že pred tem sporočil, da so ameriške sile napadle čoln iz Venezuele, ki je bil poln drog.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Vladimir Putin je pohvalil rusko-kitajske odnose kot 'izjemno visoke' in se srečal s 'starim prijateljem' Xi Jinpingom, pri čemer sta poudarila njuno naraščajoče sodelovanje in skupno odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve v boju proti fašizmu v Evropi in Aziji. Gazprom je podpisal novo pogodbo o dobavi plina.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je napovedal spremembe, vključno z zmanjšanjem plač zakonodajalcem, da bi pomiril protestnike, ki jih skrbijo naraščajoči življenjski stroški in brezposelnost. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva s socialno-ekonomskim stanjem v državi, pri tem pa je umrlo šest ljudi.

Iran je izjavil, da bo zahteval odškodnino za škodo, ki jo je povzročila ameriško-izraelska agresija. Prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref je ponovil, da ZDA niso nikoli našle dokazov, da bi Iran razvijal jedrsko orožje. Financial Times je poročal o tajnem obisku iranskih jedrskih znanstvenikov v Rusiji, kjer naj bi iskali občutljivo tehnologijo.

Izraelski minister za vojaške zadeve se je javno sprl z načelnikom generalštaba glede srečanja o vojaških imenovanjih na visoki ravni. Napetosti med vojsko in vlado so se stopnjevale pred načrtovano širitvijo vojne v Gazi.

Kitajska je na vojaški paradi v Pekingu, posvečeni 80. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni, predstavila najnovejše vojaško orožje, vključno s hipersoničnimi in balističnimi raketami. Parado si je ogledalo 10.000 ljudi, udeležili pa so se je tudi voditelji in predstavniki iz 26 držav, med njimi Putin, Kim in nekdanji premier Viktorije Daniel Andrews. Med parado je prišlo do rokovanja med voditeljem Severne Koreje Kim Jong-unom in predsednikom južnokorejskega parlamenta U Won-šikom.

Teroristična skupina Jaish al-Adl je prevzela odgovornost za napad na patruljno vozilo v mestu Iranshahr v jugovzhodnem Iranu. V napadu je bil ubit en policist, en pa ranjen. Napad se je zgodil v provinci Sistan in Balučistan.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla dron, izstreljen iz Jemna, po tem, ko so se sirene oglasile v bližini Eilata. Trije droni so uspeli prodreti v izraelski zračni prostor, preden so jih sestrelili. Poleg tega so se oglasile sirene v Dimoni, kjer se nahaja izraelski jedrski reaktor, zaradi suma vdora drona. Huti so prevzeli odgovornost za neposredni zadetek letališča Ramon.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je ustavilo izdajanje vizumov za otroke iz Gaze, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Huti borci, ki izvajajo napade v podporo Gazi, so obtožili Izrael genocida in ponovno ciljali na največje izraelsko letališče.

Iranski mediji so poročali, da je Iran ustanovil nov Svet za obrambo po junijskih napadih ZDA in Izraela. Ustanovitev je potrdilo najvišje varnostno telo, kar nakazuje na spremembe v nacionalni strateški obrambni politiki. Svet je bil ustanovljen po kratki zračni vojni z Izraelom.

Ameriška mornarica razvija floto avtonomnih dronov, namenjenih soočenju s Kitajsko. Med nedavnim testiranjem ob kalifornijski obali se je eno od plovil nepričakovano ustavilo, kar kaže na izzive pri razvoju te tehnologije. Projekt naj bi okrepil ameriško mornariško prisotnost v regiji in zagotovil prednost pri morebitnih konfliktih.

Raketa, izstreljena iz Jemna, je sprožila sirene po osrednjem Izraelu in zaustavila lete na letališču Ben Gurion. Huti so prevzeli odgovornost za napad z raketami in droni na izraelske cilje, vključno z letališčem. Izraelska vojska (IDF) je sporočila, da je raketa verjetno razpadla v zraku, njeni ostanki pa so padli v osrednji Izrael, vendar ni bilo poročil o poškodbah. Policija je prejela poročila o šrapnelih na več lokacijah. Pred tem je dron, izstreljen iz Jemna, sprožil sirene v več skupnostih ob meji z Gazo, vendar ga je IDF uspešno prestregel.

Avstralija je obtožila Iran, da je organiziral dva antisemitska požiga v Sydneyju in Melbournu, ter iranskemu veleposlaniku dala sedem dni časa, da zapusti državo. Iranski zunanji minister je odločitev Avstralije označil za prizadevanje za pomiritev Izraela. Iransko veleposlaništvo je po tem ukrepu, ki ga Avstralija ni izvedla že od druge svetovne vojne, začelo pospešeno zapuščati državo.