Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago napovedal možnost podpore novim obsežnim zračnim napadom na Iran. Trump je poudaril, da Washington ne izključuje vojaškega posredovanja, če bo Teheran nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov in jedrskega programa. Izjava prihaja po junijskem vojaškem sodelovanju ameriških sil z Izraelom v napadih na iranske cilje, kar je dodatno zaostrilo odnose na Bližnjem vzhodu. Kremelj se je na napovedi odzval s pozivom k mednarodni zadržanosti in opozoril pred stopnjevanjem napetosti v regiji. Ruski predstavniki so izpostavili nevarnost širšega konflikta, medtem ko je svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Hameneja, Šarkani, na družbenih omrežjih napovedal takojšen odgovor na morebitno agresijo. Incident odraža zaostreno varnostno dinamiko po nedavni dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom, ki je pustila globoke posledice v regionalni stabilnosti.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Južnokorejsko ministrstvo za podnebje, energijo in okolje je uradno napovedalo konec kontroverzne industrije reje medvedov za pridobivanje žolča. Nova zakonodaja, ki temelji na dopolnjenem zakonu o zaščiti živali, s 1. januarjem prepoveduje vzrejo in posest medvedov ter odvzem njihovega žolča. Za kršitelje so predvidene stroge zaporne kazni, ki segajo od dveh do petih let. Kljub uradni prepovedi pa v državi v ujetništvu ostaja približno 200 azijskih črnih medvedov, katerih usoda ostaja negotova, saj so bili prvotno vzrejeni izključno za namene ekstrakcije iz žolčnikov. Odločitev vlade v Seulu sledi dolgoletnim pritiskom domačih in mednarodnih organizacij za zaščito živali, ki so opozarjale na nehumane pogoje bivanja in krute prakse v tej panogi. Industrija, ki je bila nekoč v regiji razširjena zaradi uporabe žolča v tradicionalni medicini, se je v zadnjih letih močno skrčila, vendar je popolna zakonska prepoved ključni korak h končanju te prakse. Vlada se zdaj spopada z izzivom, kako zagotoviti ustrezno oskrbo za preostale živali, ki ne morejo preživeti v divjini.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Khaleda Zia, prva premierka Bangladeša, je umrla v starosti 80 let. Njena rivalstvo s Sheikh Hasino je desetletja zaznamovalo bangladeško politiko. Bangladeška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar naj bi se udeležil njenega pogreba.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo od 4. do 7. januarja 2026 obiskal Kitajsko na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019, s ciljem ponovne vzpostavitve napetih odnosov med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu ponovno zaostril retoriko proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je izjavil, da bi Powella najraje odpustil in ga pozval k odstopu, hkrati pa je zagrozil z vložitvijo tožbe zaradi domnevne "velike nesposobnosti", ki naj bi bila povezana s projektom prenove zgradbe centralne banke. Čeprav Trump še ni razkril imena svojega prednostnega kandidata za Powellovega naslednika, je napovedal, da bo odločitev sprejeta enkrat v januarju. Napetosti med Belo hišo in centralno banko sprožajo resne pomisleke glede neodvisnosti najpomembnejše finančne institucije v ZDA. Trump je poudaril, da ima že izbranega favorita, vendar z uradno objavo ne hititi, saj ima do konca Powellovega mandata maja 2026 še dovolj časa. Kritiki opozarjajo, da bi neposreden politični pritisk na Fed lahko destabiliziral finančne trge in spodkopal zaupanje v ameriško denarno politiko.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi in sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki se bo osredotočila na nerešena vprašanja, vključno z ozemeljskimi spori. Trump je izjavil, da so ZDA, Rusija in Ukrajina bližje dogovoru kot kdaj koli prej in da bi lahko v nekaj tednih prišlo do rezultata. Rusija je obtožila Ukrajino, da je napadla Putinovo rezidenco z 91 brezpilotnimi letali, Zelenski pa je te obtožbe zanikal in trdil, da Rusija išče izgovor za napad na Kijev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ruska vojska uporablja belorusko ozemlje za obletavanje ukrajinske protizračne obrambe z droni Shahed.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem okviru za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Po pogovorih v Mar-a-Lagu je Trump izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar je opozoril, da bi dokončna uskladitev odprtih vprašanj lahko trajala še nekaj tednov. Zelenski je poudaril nujnost odločitev pred novim letom in izpostavil, da je predlog mirovnega načrta že 90-odstotno pripravljen. Srečanje so zaznamovale napetosti zaradi intenzivnih ruskih napadov na Kijev in druge ukrajinske regije, ki so se zgodili neposredno pred pogovori. Moskva je medtem preklicala pripravljenost na takojšnja pogajanja, potem ko je Rusija obtožila Ukrajino za napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Trump, ki se je s Putinom slišal po telefonu tik pred srečanjem z Zelenskim, je izrazil jezo zaradi domnevnega napada, a hkrati vztrajal pri optimizmu glede sklenitve dogovora. Ključna odprta vprašanja ostajajo ozemeljske koncesije v Donbasu, varnostna jamstva ZDA, ki bi po predlogu trajala 15 let, ter usoda jedrske elektrarne Zaporožje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom. Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.