Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo. Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC razkril, da so ameriške sile uničile večji objekt v Venezueli, ki so ga preprodajalci mamil uporabljali za nakladanje prepovedanih substanc na ladje. Po poročanju ameriških medijev, vključno s CNN in New York Times, gre za prvi neposredni kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, odkar je Trumpova administracija okrepila vojaški pritisk na režim Nicolása Madura. Uradni viri v Washingtonu so potrdili, da je bila tarča uničena, vendar podrobnosti o načinu izvedbe operacije ali morebitnih žrtvah ostajajo neznane. Napad predstavlja pomembno stopnjevanje ameriške strategije v regiji, kjer ZDA pod krinko boja proti trgovini z drogami izvajajo vse večji pritisk na venezuelske oblasti. Čeprav so ZDA že prej izvajale nadzor v bližini venezuelskih voda, uničenje infrastrukture na kopnem nakazuje na novo fazo vojaškega udejstvovanja v Južni Ameriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo v Mar-a-Lagu na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje skoraj štiriletne vojne z Rusijo. Zelenski je pred srečanjem izrazil optimizem in poudaril, da je mogoče veliko odločitev sprejeti še pred novim letom, vendar je uspeh odvisen od pritiska zaveznikov na Moskvo. Ukrajinska stran je predstavila načrt v 20 točkah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z evropskimi zavezniki, da bi zagotovili varnostne garancije in hkrati ohranili možnost ruskega sprejetja. Srečanje so zaznamovale visoke napetosti na terenu, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla enega najsilovitejših napadov z droni in raketami na Kijev v zadnjih mesecih. Trump je tik pred prihodom ukrajinskega predsednika opravil dvourni telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za produktivnega. Po srečanju z Zelenskim je Trump izjavil, da sta državi bližje dogovoru kot kdajkoli prej, vendar preboja glede ključnega vprašanja zasedenih ozemelj še ni bilo. Zelenski trdi, da je mirovni načrt pripravljen v 90 odstotkih, medtem ko Kremelj opozarja, da rusko stališče ostaja nepopustljivo glede korenitih vzrokov konflikta.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

V severozahodni Turčiji je prišlo do spopadov med pripadniki Islamske države in policijo. V spopadih so bili ubiti trije policisti in šest militantov Islamske države. Poleg tega je bilo ranjenih sedem policistov.

Panamske oblasti so odstranile spominski park in spomenik, posvečen prispevku Kitajske k Panamskemu prekopu. Ta nepričakovana poteza je razjezila Peking, ki zahteva temeljito preiskavo dogodka.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Ruska raketa Sojuz-2.1b je s kozmodroma Vostočni uspešno izstrelila 52 satelitov v orbito. Med izstreljenimi so bili znanstveni in tehnološki sateliti, namenjeni Iranu, Belorusiji in Ekvadorju. Državna korporacija Roscosmos je potrdila, da sta bila aparata "Aist-2T" št. 1 in št. 2 uspešno dostavljena v orbito.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Hkrati je Zelenski v intervjuju za Fox News povedal, da si 87 % Ukrajincev želi miru, a jih 85 % nasprotuje umiku iz Donbasa. Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu povedal, da bo Rusija po domnevnem ukrajinskem napadu z dronom na rusko predsedniško rezidenco pregledala svoje stališče v mirovnih pogajanjih.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi je Donald Trump dejal, da je dosežen napredek glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Zelenski je razkril, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Vladimir Putin je Trumpu dejal, da bo Rusija spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po ukrajinskem napadu z droni.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala z droni napasti rezidenco Vladimirja Putina med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zavrnila kot neutemeljene in namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Donald Trump naj bi v tej luči igral simultano vlogo v Ukrajini in Venezueli.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala napasti rezidenco Vladimirja Putina z droni, in napovedala, da bo ponovno preučila svoje pogajalske pozicije glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Donald Trump naj bi se odločil, da bo hkrati igral na karte v Ukrajini in Venezueli.

Članki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različnih področjih. Razpravljajo o tem, kako blokovna veriga lahko pomaga pri preverjanju resničnosti v spletnem okolju, kjer umetna inteligenca ustvarja vsebino. Kitajska uvaja stroge predpise za sisteme umetne inteligence, ki morajo upoštevati socialistične vrednote. CIO morajo prevzeti vodilno vlogo pri eksperimentiranju z umetno inteligenco, podjetja pa se morajo zavedati tveganj in koristi razvoja umetne inteligence.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.