Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po prihodu v New York odpeljali v zapor. Ameriške sile naj bi izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kjer so ju prijeli in odpeljali iz države. Vir iz CIA znotraj venezuelske vlade naj bi nadzoroval Madurovo lokacijo pred aretacijo. Venezuelski izseljenci na južni Floridi so množično proslavljali novico o njegovi aretaciji.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Sile pod podpiranjem Savdske Arabije so v soboto dosegle pomemben napredek v jemenski provinci Hadramaut, ki je bogata z naravnimi viri. Po navedbah vojaških uradnikov so omenjene enote v zadnji eskalaciji spopadov zavzele vse vojaške in civilne objekte v Mukali, prestolnici province. Ta premik pomeni zaostritev napetosti znotraj jemenske vladne koalicije, saj so se savdske sile spopadle s frakcijami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati. Hadramaut velja za strateško ključno območje zaradi naftnih zalog, kar še dodatno poglablja razdor med Rijadom in Abu Dabijem. Operacija je sledila ofenzivi Južnega prehodnega sveta, ki uživa podporo Združenih arabskih emiratov in si prizadeva za odcepitev. Njihovi poskusi, da bi si podredili Hadramaut, so povzročili močan odziv Savdske Arabije, ki želi ohraniti svoj vpliv na tem območju. Dolgoletni zaveznici v Zalivu sta se tako znašli na nasprotnih bregovih, kar ogroža stabilnost jemenske vlade. Spopadi za nadzor nad kritično infrastrukturo in naravnimi viri kažejo na globoke razpoke v zavezništvu, ki se bori proti uporniškim Hutijem, a se hkrati bori za prevlado v regiji.

Vzrok za izpad električne energije v jugozahodnem Berlinu je bil požar na kabelskem mostu nad Teltowskim kanalom. Prizadetih je 45.400 gospodinjstev, težave pa naj bi po ocenah trajale do naslednjega četrtka zaradi zahtevne izgradnje nadomestnega sistema. Policija preiskuje možnost požiga.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, so odjeknile silovite eksplozije, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle napad na osrednji vojaški kompleks Fuerte Tiuna. Gre za najpomembnejšo vojaško lokacijo v državi, ki služi kot ključno središče moči in poveljevanja venezuelskih oboroženih sil. Po poročilih je serija eksplozij močno pretresla območje oporišča, ki velja za strateško jedro režima v Caracasu. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj Fuerte Tiuna ni le vojaška baza, temveč tudi simbol politične in obrambne stabilnosti države. Prizorišče, ki je bilo v preteklosti večkrat središče notranjepolitičnih bojev za oblast, je bilo tokrat tarča zunanjega vojaškega delovanja. Podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu materialne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar dogodek močno odmeva v celotni regiji.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Nicolás Maduro, ki so ga zajele ZDA, se je pred sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Med zaslišanjem je izjavil, da je nedolžen in pošten človek.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so Združene države Amerike na sodišču v New Yorku vložile uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Maduro, ki naj bi bil po navedbah nekaterih virov ujet med nedavno ameriško vojaško operacijo, se sooča s težkimi obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja avtomatskega orožja in uničevalnih naprav. Pravosodna ministrica je ob tem napovedala, da se bo par kmalu soočil s polno težo ameriškega pravosodnega sistema na ameriških tleh. Postopek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za odstavitev Madura z oblasti, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevala z vojaškimi operacijami v Karibskem morju. Ameriško tožilstvo trdi, da je Maduro vodil kartel Los Soles, ki naj bi sodeloval s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri preplavljanju ameriškega trga s prepovedanimi drogami. Obtožnica v New Yorku sledi obdobju intenzivnih diplomatskih in vojaških pritiskov, vključno z ultimati za njegov odstop, ki jih je Maduro dosledno zavračal, češ da ne bo pristal na »suženjski mir« pod diktatom ZDA.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Združene države Amerike so izvedle serijo zračnih napadov na tarče v Venezueli, s čimer so dramatično zaostrile večmesečne napetosti med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po napadih sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura trenutno ni znana, ter od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokaze, da je Maduro še živ. Napadi so bili usmerjeni na strateške cilje, Washington pa vztraja pri nameri, da Madura privede pred sodišče v ZDA zaradi obtožb o narkoterorizmu. V Caracasu so oblasti pozvale prebivalstvo k miru in zaupanju v vlado. Notranji minister je poudaril, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati državljanov, čeprav so bombe in rakete zadele več tarč. Medtem se v političnih krogih že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Madura, če bi nastal politični vakuum, pri čemer se omenja tako vloga vojske kot opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Argentinski levičarski poslanci so napade ostro obsodili kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti Venezuele.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.