Otoška država Ciper je z začetkom novega leta uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. To je prvič od vstopa države v povezavo leta 2004, da bo ta majhna in še vedno razdeljena sredozemska država vodila procese odločanja v EU. Prevzem funkcije predstavlja velik izziv za ciprsko administracijo, saj se bo morala spopadati s številnimi zahtevnimi nalogami na evropskem parketu. Predsedovanje prihaja v času, ko se Evropska unija srečuje z večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh držav članic. Za Ciper ta vloga pomeni stopiti na velik mednarodni oder in dokazati svojo sposobnost vodenja kljub majhnosti in specifičnim geopolitičnim razmeram na otoku. Čeprav so pričakovanja visoka, bo ciprska vlada morala v naslednjih mesecih usmerjati pogajanja o ključnih zakonodajnih paketih in proračunskih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost unije.

Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.

Nemčija je opolnoči z ognjemeti in številnimi javnimi prireditvami obeležila vstop v leto 2026. Največje praznovanje na prostem je potekalo v Berlinu pri Brandenburških vratih, kjer se je množica zbrala na tradicionalni zabavi, medtem ko je v bližnjem parku Tiergarten potekal dogodek z več kot 100 glasbeniki. Poleg prestolnice so velika praznovanja organizirali tudi v Hamburgu in Münchnu, kjer so oblasti poročale o velikem številu obiskovalcev. Kljub prazničnemu vzdušju so praznovanja spremljali poostreni varnostni ukrepi, zlasti v Berlinu in Hamburgu, kjer so za red skrbele okrepljene policijske enote. Iz mesta Bielefeld so poročali o tragičnem incidentu, v katerem sta med silvestrovanjem življenje izgubili dve osebi. Praznovanja so sicer potekala po vsej državi in po svetu, pri čemer so oblasti v večjih nemških mestih vnaprej pripravile obsežne varnostne načrte za zagotavljanje mirnega prehoda v novo leto.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh velikih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o umiku sil sledi seriji sodnih blokad, saj so zvezna sodišča v Portlandu in Los Angelesu ter vrhovno sodišče v primeru Chicaga pred tem ustavili napotitve. Trump je ob napovedi pojasnil, da se bodo enote vrnile, v kolikor se bo stopnja kriminala v teh mestih ponovno zvišala. Hkrati je napovedal možnost strožjega ukrepanja v prihodnosti, čeprav se je trenutno odpovedal novim napotitvam dodatnih enot. Operacija, ki je sprožila ostre politične odzive in pravne spore, se je končala po pritisku guvernerjev in lokalnih oblasti, ki so napotitve označili za neustavne. Predsednik Trump je s tem korakom začasno popustil v sporu z demokratskimi voditelji zveznih držav, ki so mu očitali uporabo vojske v politične namene. Kljub umiku pa retorika Bele hiše ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti v mestih, ki jih administracija označuje za središča kriminala.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Berlinska policija je med silvestrovanjem pridržala več kot 100 oseb zaradi zlorabe pirotehničnih sredstev in napadov na uradne osebe. Že pred polnočjo so varnostni organi na več lokacijah v nemški prestolnici morali posredovati zaradi nevarnih ravnanj z eksplozivnimi telesi, ki so ogrožala javni red in mir. Policisti so med drugim odkrili in zasegli ročno izdelano napravo za izstreljevanje pirotehničnih baterij, kar kaže na načrtno stopnjevanje nasilja. Operacija je bila del okrepljenega nadzora, s katerim so mestne oblasti skušale preprečiti ponovitev incidentov iz preteklih let, ko so bili reševalci in gasilci tarče usmerjenih napadov s pirotehniko. Kljub številnim prepovedanim območjem za uporabo ognjemetov so se policijske enote spopadale z razširjenim kršenjem pravil, kar je privedlo do množičnih aretacij še pred vrhuncem praznovanja. Poročila navajajo, da so bili pridržani posamezniki vpleteni v neposredno ogrožanje varnosti mimoidočih in služb za nujno pomoč.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Po poročanju nemških medijev je policijo alarmiral priča, ki je opazil hudo poškodovano žensko v Düsseldorfu. Preiskava o ozadju dogodka in vlogi 16-letnika še poteka.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Neznani storilci so v nemški zvezni deželi Hessen v isti noči z močnimi petardami razstrelili dva prodajna avtomata. Policija preiskuje sum, da so storilci izkoristili obdobje tik pred silvestrovim, ko je prodaja pirotehničnih izdelkov zakonsko dovoljena in so avtomati polni zalog. Napada sta povzročila precejšnjo materialno škodo na napravah, vendar preiskovalci še ugotavljajo, ali so storilci uspeli odtujiti gotovino ali pirotehnične izdelke. Incidenta sta se zgodila v času, ko se v Nemčiji vsako leto razplamti razprava o varnosti in morebitnih prepovedih uporabe močnih pirotehničnih sredstev. Policija v Hessnu je po dogodkih okrepila nadzor, saj tovrstna kazniva dejanja ne povzročajo le premoženjske škode, temveč predstavljajo tudi resno nevarnost za mimoidoče zaradi nepredvidenih eksplozij v naseljenih območjih.

Tatiana Schlossberg, priznana okoljska novinarka in vnukinja umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Njeno smrt je potrdila fundacija knjižnice JFK, kot vzrok pa so navedli akutno mieloično levkemijo. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy in je v zadnjih letih aktivno delovala kot piska za ugledne medije, med drugim za The New York Times in The New Yorker. Družina in javnost se od pokojne novinarke poslavljata s poudarkom na njenem pogumu, saj je o svoji bolezni odkrito pisala in obenem ohranila kritično držo do aktualnih družbenih vprašanj. V svojih zadnjih zapisih je med drugim kritizirala zdravstvene politike in se javno distancirala od stališč svojega strica Roberta F. Kennedyja mlajšega. Njena smrt predstavlja izgubo za mlajšo generacijo vplivne politične rodbine, ki se kljub tragični zgodovini še naprej udejstvuje v javnem življenju.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki po navedbah Moskve dokazujejo ukrajinski napad z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva ponovno kategorično zavrnil. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dogodek ostro obsodil in ga označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma. Po njegovih besedah so nekateri svetovalci Putinu celo predlagali povračilni udarec z naprednim raketnim sistemom Orešnik na centre odločanja v Ukrajini, vendar naj bi ruski predsednik takšno stopnjevanje konflikta zavrnil. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo. Medtem ko Rusija trdi, da so bili vsi brezpilotni letalniki uničeni in da škode ni bilo, Kijev vztraja, da gre za rusko provokacijo ali dezinformacijo. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Kitajsko, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj takšni dogodki neposredno vplivajo na morebitna mirovna pogajanja, ki jih v zadnjem času omenjata tako Kremelj kot bodoča ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Avstralsko velemesto Sydney je vstop v novo leto 2026 obeležilo s tradicionalnim in spektakularnim ognjemetom v pristanišču, pri čemer so uporabili devet ton pirotehničnih sredstev. Kljub povečanim varnostnim tveganjem in nedavnim pretresom so se oblasti odločile izvesti dogodek v polnem obsegu, s čimer so želele pokazati odpornost mesta in kljubovati grožnjam s terorizmom. Praznovanje je privabilo množice ljudi, ki so si ogledali enega največjih pirotehničnih spektaklov na svetu. Pred začetkom osrednjega praznovanja so se prebivalci in obiskovalci s svečami in minuto molka poklonili žrtvam tragičnega napada na plaži Bondi Beach. Dogodek je tako združil žalovanje za izgubljenimi življenji in praznično vzdušje ob prihodu novega leta. Varnostni ukrepi v okolici pristanišča so bili zaradi preteklih dogodkov poostreni, vendar to ni preprečilo izvedbe načrtovanega programa, ki ostaja osrednji simbol avstralskega novoletnega praznovanja.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.