Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

V nemškem okraju Herford se je v ponedeljek odvila nevarna policijska gonja, ko je 66-letna ženska poskušala pobegniti možem postave. Incident se je začel, ko se je osumljenka kljub prepovedi približevanja vrnila v skupno stanovanje, v katerem je pred tem domnevno napadla svojega partnerja. Ob prihodu policijskih patrulj na prizorišče ženska ni upoštevala navodil, temveč je sedla v avtomobil in začela beg. Med zasledovanjem je osumljenka povzročila precejšnjo materialno škodo, ki jo po prvih ocenah policije merijo v petmestnih številkah. Med vožnjo je ogrožala druge udeležence v prometu in poškodovala več objektov oziroma vozil. Policistom je žensko na koncu uspelo ustaviti in jo pridržati, pri čemer bodo proti njej uvedli kazenski postopek zaradi povzročitve telesnih poškodb, kršitve prepovedi približevanja in nevarne vožnje v cestnem prometu.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Nemški izseljenec je na Majorki umrl po več kot enem letu v komi, v katero je padel po hudem napadu. Ozadje dejanja ostaja nejasno in še naprej buri duhove na otoku.

V nemški zvezni deželi Bavarska sta se v začetku januarja 2026 zgodili dve ločeni prometni nesreči, v katerih so bili udeleženi tramvaji. V Nürnbergu sta med seboj trčili dve tramvajski kompoziciji, pri čemer so bile po navedbah lokalne policije lažje poškodovane tri osebe. Policija je nemudoma zavarovala območje in začela s preiskavo natančnih okoliščin trčenja, da bi ugotovila morebitne tehnične napake ali človeški faktor. Istočasno so o hudi nesreči poročali tudi iz Augsburga, kjer je policijsko vozilo med nujno vožnjo silovito trčilo v bočni del tramvaja. Zaradi moči udarca je tramvaj iztiril, pri dogodku pa je bilo poškodovanih več oseb. Skupno je v obeh nesrečah na bavarskih tleh pomoč potrebovalo osem ljudi, pristojne službe pa so morale za dalj časa omejiti javni promet na obeh lokacijah. Ti dogodki so se zvrstili v obdobju povečanega števila prometnih incidentov v regiji, ki so vključevali tudi nesreče pod vplivom alkohola in zahtevna reševanja iz razbitin.

Združene države Amerike so po nasilni odstavitvi in aretaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Maduro je v Brooklynu opravil t.i. »perp walk«, medtem ko so ga varnostni organi v lisicah in pod strogim nadzorom vodili pred novinarje. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vpleten v zaroto, povezano z narkoterorizmom, ki naj bi poplavila ZDA s kokainom. Operacija, ki je privedla do padca Madura, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela dosedanja podpredsednica, v državi vlada velika negotovost glede prihodnje politične stabilnosti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo uresničila dolgoletne grožnje o odstranitvi avtokratskega voditelja, ki je Venezueli vladal več kot dvanajst let. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna skupnost pa je glede legitimnosti ameriškega vojaškega posredovanja močno razdeljena.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana uradno potrdile identiteto 16 dodatnih žrtev, s čimer se je število identificiranih pokojnikov povzpelo na 24. Skupno je v ognjeni stihiji življenje izgubilo približno 40 ljudi. Policija je ob tem razkrila pretresljiv podatek, da je bila najmlajša žrtev, katere identiteto so doslej potrdili, stara komaj 14 let. Postopek identifikacije preostalih žrtev se nadaljuje, saj so poškodbe trupel zaradi izjemno visokih temperatur v požaru zelo obsežne. Zaradi ene najhujših tragedij v zgodovini kraja je švicarska vlada za 9. januar napovedala dan nacionalnega žalovanja. Identifikacijski postopek, ki se je začel le dan po nesreči, vključuje forenzične strokovnjake in analize DNK, saj je vizualna prepoznava v večini primerov nemogoča. Dogodek je močno pretresel švicarsko javnost in smučarsko skupnost, preiskava o vzrokih požara pa še vedno poteka v sodelovanju z lokalnimi oblastmi kantonu Valais.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je v New York prispel v soboto, kjer so ga pravosodni organi v lisicah in pod strogim varovanjem privedli pred sodišče. Ameriško tožilstvo ga obtožuje »zarote za drogoterrorizem« oziroma vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, za kar mu bodo sodili v Brooklynu. Medtem ko so ga oblasti namestile v zloglasni pripor Metropolitan Detention Center, so v javnost prišli posnetki njegovega prihoda, na katerih je ujeti avtokrat deloval sarkastično. Zaradi nasilne odstranitve Madura z oblasti je v Venezueli nastala politična praznina, ki jo je začasno zapolnila dosedanja podpredsednica države kot vstopna interimska voditeljica. Administracija Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki naj bi jih vodil Madurov režim. V Venezueli in mednarodni skupnosti so se že pojavili ostri odzivi; medtem ko venezuelski begunci v ZDA proslavljajo, zaveznice prejšnjega režima, kot sta Rusija in Kitajska, opozarjajo na kršenje suverenosti. Razmere v južnoameriški državi ostajajo izjemno napete in negotove.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči na soboto pretresle eksplozije, ko so elitne enote ameriške vojske, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle obsežno vojaško operacijo za odstranitev režima Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriški vojaki zajeli 63-letnega diktatorja in njegovo soprogo Cilio Flores v njuni spalnici ter ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, je povzročila sesutje trinajstletnega komunističnega režima. Po navedbah predsednika Trumpa je med spopadi življenje izgubilo »veliko« število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura. Ameriški predsednik je poudaril, da je bila zaščita venezuelskega voditelja s strani Kubancev napačna poteza, ki je terjala visoko ceno. Poročila navajajo, da je bilo v operaciji ubitih najmanj 40 ljudi. Trump je ob tem izdal še prikrita opozorila Mehiki in Kolumbiji ter napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Maduro naj bi bil po neuradnih informacijah odpeljan v oporišče Guantanamo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Obilno sneženje in poledica sta povzročila znatne motnje v železniškem in cestnem prometu na severozahodu Nemčije. Motnje so vplivale na avtobusni in železniški promet, avtoceste so bile zaradi poledice blokirane. Kljub nevšečnostim v prometu pa so nekateri prebivalci uživali v zimskih športih.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.