Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Kremlj je sporočil, da se Rusija pripravlja na stike z ZDA, da bi pridobila podrobnosti o ameriških pogovorih z evropskimi državami in Ukrajino glede morebitne mirovne rešitve. Ameriški in ruski uradniki naj bi se konec tedna sestali v Miamiju, rusko delegacijo pa naj bi med drugim sestavljal Kirill Dmitriev. Volodimir Zelenski je napovedal nove pogovore med ZDA in Ukrajino o miru, ki so potekali v petek in soboto, tik pred srečanjem med ruskimi in ameriškimi predstavniki.

Po poročanju Handelsblatta se bodo pogovori o rešitvi konflikta v Ukrajini nadaljevali 15. decembra v Berlinu.

Po srečanju s Kremljem so se ameriški predstavniki vrnili v ZDA, kjer jih čakajo novi pogovori z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal nadaljnje pogovore z ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po odstopu vodje njegovega kabineta, Jermaka, imenoval Rustema Umerova za novega vodjo pogajalske skupine za prekinitev vojne. Umerov je že odpotoval v Združene države Amerike, kjer naj bi potekali pogovori.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Kremelj je izrazil pripravljenost za pogajanja glede prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini. Po poročilih naj bi bil dosežen napredek v pogovorih v Berlinu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Po poročanju medijev naj bi ZDA povečale pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi privolil v ozemeljske in druge koncesije Rusiji v okviru mirovnih pogajanj. ZDA naj bi zahtevale, da Ukrajina prepusti Rusiji celotno ozemlje Donbasa v sklopu posodobljenega mirovnega načrta Donalda Trumpa.

Ameriški senator Lindsey Graham je ocenil, da se Vladimir Putin ne bo ustavil v Ukrajini, če Zahod ne bo povečal pritiska. Graham je pozval k strožjim ukrepom proti Rusiji in predlagal, da se Ukrajini dobavi rakete Tomahawk, če Putin zavrne mirovni sporazum, da bi lahko napadla vojaške tovarne na ruskem ozemlju.

Med ponovnim srečanjem z Emmanuelom Macronom v Parizu je Volodimir Zelenski izpostavil tri ovire za končanje vojne z Rusijo: ozemeljsko celovitost, suverenost in varnostna jamstva. Macron je obljubil nespremenjeno podporo Francije Ukrajini in napovedal nove sankcije proti Rusiji. Kremelj je potrdil, da se bo Steve Whitkoff v torek sestal z Vladimirjem Putinom.