Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajina je zadela rusko vojaško ladjo in naftno ploščad, ki naj bi pripadala podjetju Lukoil. Rusija je že drugi dan zapored napadla ukrajinsko pristanišče Pivdeni blizu Odese.

Po skoraj štirih letih vojne se pojavlja previdno upanje. ZDA in Evropa naj bi po dolgih razpravah obljubile Kijevu varnostna jamstva. Nemški kancler Merz omenja majhno, a realno možnost prekinitve ognja. Vse je odvisno od Putina, ki se zaenkrat trdno drži vojnega pohoda.

Združene države Amerike so Ukrajini ponudile varnostna jamstva po vzoru na NATO. Ameriški in evropski pogajalci poročajo o napredku v pogovorih o končanju vojne, vendar dogovor o ozemeljskih vprašanjih še ni bil dosežen. Predsednik Zelenski je izjavil, da o referendumu o ozemeljskih vprašanjih ni govora.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Po srečanju med ameriškimi in ruskimi predstavniki v Moskvi je Kremelj sporočil, da je Putin sprejel nekatere ameriške predloge za rešitev konflikta v Ukrajini, medtem ko je druge zavrnil. Rusija ostaja pripravljena na nadaljnja pogajanja z ZDA, kljub temu, da kompromis še ni dosežen. Tiskovni predstavnik Kremlja je zanikal, da bi Putin zavrnil celoten ameriški mirovni načrt.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo vojaških ladij, imenovanih »Trump-razred«, ki naj bi bile del »Zlate flote« ameriške mornarice. Te ladje naj bi bile večje, hitrejše in močnejše od vseh prejšnjih ameriških vojnih ladij, opremljene pa bodo z orožjem, kot so hipersonična orožja, izstrelki in laserji. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega samoveličanja, drugi pa so jo pozdravili kot nujno posodobitev ameriške mornarice.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval »dostojanstven« mir in zagotovila, da Rusija ne bo ponovno napadla Ukrajine. V Berlinu se je srečal z ameriškimi in evropskimi uradniki, kjer so potekali pogovori o političnem dogovoru za končanje vojne v Ukrajini. V ameriški delegaciji je bil tudi Steve Witkoff, posebni odposlanec predsednika Trumpa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Predlagani mirovni načrt z 28 točkami bi bil za Ukrajino manj ugoden kot za Rusijo, saj Rusija postopoma napreduje. Strokovnjak za varnost Patrick Keller meni, da Putin zaradi tega ni pripravljen na pogajanja. EU si prizadeva prekiniti uvoz ruskega plina, s čimer bi Kremelj ostal brez sredstev za vojno v Ukrajini. Na ruski letalski bazi se je zgodila nesreča, v kateri sta umrla dva ruska pilota. Evropski voditelji so se srečali z Zelenskim v Londonu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

V Moskvi je bil v ponedeljek ubit general ruskega generalštaba Fanil Sarvarov, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. Ruske oblasti so sprožile preiskavo in med možnimi vzroki omenjajo tudi vpletenost ukrajinskih specialnih služb. Sarvarov je bil vodja oddelka za operativno usposabljanje v ruskem generalštabu.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Rusija je ponovila, da ne bo sprejela prisotnosti vojaških sil zveze NATO v Ukrajini. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v intervjuju za ABC News poudaril, da Rusija v nobenem primeru ne bo dovolila napotitve Natovih enot na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v Nizozemski, kjer se zavzema za ustanovitev komisije za vojne škode. Vzporedno s tem, Moskva poroča o zavzetju mesta Kupjansk, medtem ko Orban kritizira EU glede posojil za Ukrajino.