Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim nastopom pred republikanskimi poslanci javno spregovoril o mnenju svoje soproge Melanie glede njegovega obnašanja na javnih dogodkih. Po njegovih besedah nekdanja prva dama ne odobrava njegovih značilnih plesnih gibov ob glasbi skupine Village People, saj naj bi bili ti neprimerni za predsedniško držo. Melania Trump naj bi soproga opozorila, da njegovo plesanje deluje "nepredsedniško", kar odraža njeno dolgotrajno prizadevanje za ohranjanje bolj formalne podobe njunega javnega delovanja. Trumpovo priznanje je v javnosti sprožilo nove razprave o dinamiki njunega zakonskega odnosa, ki je bil v zadnjem obdobju pogosto tarča medijskih ugibanj. Kljub temu da Trump kritike svoje soproge predstavlja v šaljivem tonu, poročila kažejo na globoka razhajanja glede načina komuniciranja in javne prezence. Incident poudarja kontrast med Trumpovim populističnim nastopanjem in Melanijinim bolj zadržanim pristopom, ki ga je zagovarjala že v času njegovega prvega mandata v Beli hiši.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala pripravo zakonskega predloga za reformo davka na dediščino, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev premoženjskega bremena. Glavni cilj predloga je uvedba višjih davčnih stopenj za ekstremno visoke dediščine in milijonska premoženja, ki so bila po mnenju stranke doslej obdavčena prenizko. Po trenutnih navedbah SPD bi s tem zmanjšali družbeno neenakost, saj se pogosto dogaja, da prejemniki velikih premoženj državi ne plačajo sorazmernega deleža dajatev. Kljub prizadevanjem za strožjo obdavčitev posameznikov pa načrt SPD predvideva določene izjeme. Stranka želi zaščititi podjetniški sektor, zato bodo premoženjske vrednosti operativnih podjetij v okviru reforme predvidoma obravnavane ugodneje. S tem ukrepom želijo preprečiti negativne vplive na gospodarsko dejavnost in ohraniti delovna mesta v družinskih podjetjih, hkrati pa zagotoviti, da bi bogati posamezniki h kapitalski stabilnosti države prispevali večji delež.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Vlada predsednika Donalda Trumpa je sprejela odločitev o koreniti spremembi državnega načrta cepljenja za otroke. Kot je v ponedeljek sporočilo ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike, so iz uradnega seznama priporočenih cepljenj črtali zaščito proti šestim boleznim, med katerimi sta tudi influenca in rotavirus. Gre za drastičen preobrat v javnozdravstveni politiki, ki sledi obdobju naraščajočega skepticizma glede cepljenja v državi. Strokovna javnost je tovrstne napovedi že v preteklosti kritizirala, saj bi zmanjšanje števila cepljenj lahko vplivalo na kolektivno imunost prebivalstva. Nova navodila pomenijo, da bo ameriška vlada v prihodnje svetovala znatno manj cepljenj, kot je bila praksa doslej. Ukrep odraža širšo politično usmeritev Trumpove administracije, ki se spopada s pritiski javnosti in različnih interesnih skupin glede obveznih zdravstvenih protokolov.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

V bavarskem kraju Burgsinn je približno 50 ovac vdrlo v supermarket Penny in povzročilo 20-minutni kaos. Zaposleni in stranke so bili ob njihovem nepričakovanem obisku prestrašeni. Razlog za vdor ovac v trgovino ni znan.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do razpada vladne koalicije med Socialdemokratsko stranko (SPD) in Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Odločitev o koncu sodelovanja je sporočil ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst SPD, potem ko so trije poslanci zapustili stranko BSW. Med njimi je bil tudi finančni minister Robert Crumbach, ki je izstop iz stranke napovedal že v začetku tedna, v torek pa sta mu sledila še dva poslanska kolega. Kljub politični nestabilnosti je ministrski predsednik Woidke zavrnil možnost predčasnih volitev. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da bi ponovno glasovanje prineslo podobne rezultate in ne bi rešilo trenutne zagate. Namesto tega se namerava spopasti s političnimi izzivi v okviru obstoječe sestave parlamenta, pri čemer poudarja potrebo po stabilnosti v deželi. Razpad koalicije v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za eno redkih dežel, kjer sta ti dve stranki poskušali oblikovati skupno vlado po septembrskih deželnih volitvah.