V nemškem mestu Leipzig so v času silvestrovanja zabeležili več primerov požarov, pri čemer so goreli predvsem zabojniki za smeti. Čeprav so incidenti v preteklosti pogosto omejeni na mestno četrt Connewitz, ki je znana po morebitnih nemirih in prisotnosti skrajnih levičarskih skupin, so tokratne požare opazili tudi v samem središču mesta. Po prvih poročilih so se gasilske enote in policija hitro odzvale na razmere, večjih neposrednih spopadov z organi pregona pa ni bilo zabeleženo. Gasilci so imeli polne roke dela z gašenjem goreče plastike in papirja, vendar so razmere ostale pod nadzorom. Kljub materialni škodi na mestni infrastrukturi poročil o telesnih poškodbah civilistov ali pripadnikov varnostnih sil ni. Mestne oblasti so se pripravile na praznovanje z okrepljeno prisotnostjo, kar je verjetno preprečilo širjenje incidentov v večje nerede, ki so v tem mestu ob prehodu v novo leto včasih prisotni.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

V Bielefeldu sta v silvestrski noči umrla dva 18-letnika zaradi nesreč s pirotehniko domače izdelave. Policija ne sumi, da bi prišlo do tujega vpliva. Mladeniča sta utrpela smrtno nevarne poškodbe obraza.

Anthonyja Joshuo so po prometni nesreči, v kateri sta umrla dva njegova prijatelja, odpustili iz bolnišnice Duchess International Hospital. Okreva v Nigeriji, preden so ga odpustili iz bolnišnice, pa je obiskal pogrebni zavod, da bi se poklonil preminulim prijateljem.

Nemčija je opolnoči z ognjemeti in številnimi javnimi prireditvami obeležila vstop v leto 2026. Največje praznovanje na prostem je potekalo v Berlinu pri Brandenburških vratih, kjer se je množica zbrala na tradicionalni zabavi, medtem ko je v bližnjem parku Tiergarten potekal dogodek z več kot 100 glasbeniki. Poleg prestolnice so velika praznovanja organizirali tudi v Hamburgu in Münchnu, kjer so oblasti poročale o velikem številu obiskovalcev. Kljub prazničnemu vzdušju so praznovanja spremljali poostreni varnostni ukrepi, zlasti v Berlinu in Hamburgu, kjer so za red skrbele okrepljene policijske enote. Iz mesta Bielefeld so poročali o tragičnem incidentu, v katerem sta med silvestrovanjem življenje izgubili dve osebi. Praznovanja so sicer potekala po vsej državi in po svetu, pri čemer so oblasti v večjih nemških mestih vnaprej pripravile obsežne varnostne načrte za zagotavljanje mirnega prehoda v novo leto.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh velikih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o umiku sil sledi seriji sodnih blokad, saj so zvezna sodišča v Portlandu in Los Angelesu ter vrhovno sodišče v primeru Chicaga pred tem ustavili napotitve. Trump je ob napovedi pojasnil, da se bodo enote vrnile, v kolikor se bo stopnja kriminala v teh mestih ponovno zvišala. Hkrati je napovedal možnost strožjega ukrepanja v prihodnosti, čeprav se je trenutno odpovedal novim napotitvam dodatnih enot. Operacija, ki je sprožila ostre politične odzive in pravne spore, se je končala po pritisku guvernerjev in lokalnih oblasti, ki so napotitve označili za neustavne. Predsednik Trump je s tem korakom začasno popustil v sporu z demokratskimi voditelji zveznih držav, ki so mu očitali uporabo vojske v politične namene. Kljub umiku pa retorika Bele hiše ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti v mestih, ki jih administracija označuje za središča kriminala.

V Nemčiji so zvišali ceno priljubljene vozovnice za javni potniški promet, imenovane Deutschlandticket, ki omogoča neomejeno uporabo vseh sredstev lokalnega in regionalnega prevoza po celotni državi. Odločitev o zvišanju cen je posledica nenehnega prilagajanja modelov financiranja med zvezno vlado in deželami, ki si delijo breme subvencioniranja tega sistema. Nova cena je začela veljati po obdobju intenzivnih političnih pogajanj o vzdržnosti projekta. Napovedi kažejo, da se trend podražitev s tem ne bo končal, saj so pristojni organi že nakazali možnost ponovnega povišanja cene v letu 2027. Kljub višjim stroškom za uporabnike nemška vlada zagotavlja, da dolgoročni obstoj vozovnice ni ogrožen, saj velja za ključen instrument pri spodbujanju trajnostne mobilnosti in doseganju podnebnih ciljev. Deutschlandticket ostaja osrednji element nemške prometne politike, čeprav bo njegova dostopnost v prihodnje v večji meri odvisna od finančnih zmožnosti potnikov.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Nemška zvezna vlada je z današnjim dnem uradno uveljavila ukrep znižanja davka na dodano vrednost (DDV) za gostinske obrate, s čimer želi neposredno podpreti delovanje kavarn, okrepčevalnic in restavracij. Kljub davčni razbremenitvi, ki je namenjena blaženju finančnih pritiskov na sektor, strokovnjaki in analitiki opozarjajo, da se tovrstno znižanje stroškov najverjetneje ne bo odrazilo v končnih cenah za potrošnike. Pričakuje se, da bodo gostinci razliko v ceni uporabili za pokrivanje naraščajočih obratovalnih stroškov in stabilizacijo poslovanja, namesto da bi pocenili jedi, kot je denimo dunajski zrezek. Ukrep prihaja v času, ko se celotna panoga spopada z visokimi stroški energentov in surovin.

Berlinska policija je med silvestrovanjem pridržala več kot 100 oseb zaradi zlorabe pirotehničnih sredstev in napadov na uradne osebe. Že pred polnočjo so varnostni organi na več lokacijah v nemški prestolnici morali posredovati zaradi nevarnih ravnanj z eksplozivnimi telesi, ki so ogrožala javni red in mir. Policisti so med drugim odkrili in zasegli ročno izdelano napravo za izstreljevanje pirotehničnih baterij, kar kaže na načrtno stopnjevanje nasilja. Operacija je bila del okrepljenega nadzora, s katerim so mestne oblasti skušale preprečiti ponovitev incidentov iz preteklih let, ko so bili reševalci in gasilci tarče usmerjenih napadov s pirotehniko. Kljub številnim prepovedanim območjem za uporabo ognjemetov so se policijske enote spopadale z razširjenim kršenjem pravil, kar je privedlo do množičnih aretacij še pred vrhuncem praznovanja. Poročila navajajo, da so bili pridržani posamezniki vpleteni v neposredno ogrožanje varnosti mimoidočih in služb za nujno pomoč.

V nemški prestolnici je na tisoče obiskovalcev in turistov pričakalo novo leto na osrednjem prizorišču pri Brandenburških vratih. Praznovanje je zaznamoval sedemminutni ognjemet, ples in glasbeni nastopi na prostem, organizatorji pa so zaradi varnostnih razlogov uveljavili strogo prepoved uporabe steklenic na celotnem območju prireditve. Kljub velikemu navalu ljudi je dogodek minil v skladu z varnostnimi načrti, ki so bili pripravljeni za obvladovanje množic. Zaradi tradicionalne silvestrske zabave so v središču Berlina veljale številne omejitve. Obsežne zapore cest v okolici Tiergartna in glavnih mestnih avenij so povzročile spremembe v prometnem režimu, ki so se začele že nekaj dni pred samim dogodkom. Oblasti so s povečano prisotnostjo policije in varnostnih služb zagotavljale mirno potekanje prireditev, ki veljajo za eno največjih praznovanj na prostem v Evropi.

Nemška policija preiskuje sum kaznivega dejanja uboja ali umora, potem ko so v večstanovanjski hiši v kraju Sankt Augustin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija našli truplo moškega brez znakov življenja. Intervencijske službe so na kraj dogodka prispele po prejetem obvestilu, vendar moškemu niso mogli več pomagati. Po prvih uradnih informacijah policije in tožilstva obstajajo utemeljeni indici, da je bila v dogodek vpletena tretja oseba oziroma da gre za tuje krivdo. Preiskovalci so zavarovali območje in začeli z zbiranjem dokazov, podrobnosti o identiteti žrtve ali morebitnih osumljencih pa zaradi interesa preiskave javnosti še niso razkrili. Truplo je bilo najdeno v okolju, ki nakazuje na nasilno smrt, zato je bila odrejena obdukcija, ki bo natančneje določila vzrok in čas smrti. Lokalna skupnost je nad dogodkom pretresena, medtem ko kriminalisti nadaljujejo z zaslišanji sosedov in iskanjem sledi.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev je sledila sodbi vrhovnega sodišča, ki je omejila njegovo pristojnost za napotitev vojske na domačem terenu. Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval Donaldu Trumpu po odločitvi o umiku.

Nogometna reprezentanca Slonokoščene obale je v zadnjem krogu skupinskega dela afriškega pokala narodov dosegla pomembno zmago proti Gabonu, čeprav je v določenem delu srečanja zaostajala že z rezultatom 0:2. Branilci naslova, ki se bodo na prihajajočem svetovnem prvenstvu merili tudi z Nemčijo, so namesto pričakovane rutinske zmage naleteli na močan odpor gabonske izbrane vrste. Kljub začetnim težavam in zaostanku dveh zadetkov so reprezentanti Slonokoščene obale v nadaljevanju stopnjevali pritisk in z učinkovito igro v napadu popolnoma spreobrnili potek tekme. Zmaga jim zagotavlja ugodnejše izhodišče v nadaljevanju turnirja, hkrati pa potrjuje njihovo vlogo enega izmed favoritov tekmovanja, čeprav je tekma razkrila določene pomanjkljivosti v obrambni vrsti.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do glavnih družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo septembra prihodnje leto, sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država na svetu uvedla podobno omejitev. Namen zakonodaje je zaščititi mladoletnike pred prekomerno izpostavljenostjo zaslonom in negativnimi vplivi digitalnih platform na njihovo duševno zdravje. Predlog zakona predstavlja nov poskus francoskih oblasti pri omejevanju časa, ki ga otroci porabijo pred digitalnimi napravami. Francija se s to potezo pridružuje rastočemu krogu držav, ki iščejo zakonske načine za regulacijo digitalnega okolja za najranljivejše skupine. Izvajanje zakona bo zahtevalo vzpostavitev učinkovitih sistemov za preverjanje starosti uporabnikov, kar ostaja eden glavnih tehnoloških izzivov pri uveljavljanju tovrstnih omejitev v praksi.