APDEJT.si

V več maroških mestih, vključno z Agadirjem in Rabatom, so se nadaljevali nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami. Med protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim in izobraževalnim sistemom, je bilo poročano o poškodbi protestnika, ko je policijsko vozilo zapeljalo v množico. Vlada je obljubila reforme kot odgovor na zaostrovanje razmer.

Amnesty International je pozvala FIFA in UEFA, da suspendirata Izraelsko nogometno zvezo (IFA), dokler ne izključi klubov s sedežem v nezakonitih naselbinah na zasedenem palestinskem ozemlju. Organizacija meni, da je nedopustno, da ti klubi še naprej igrajo v ligah, in opozarja, da Izrael še naprej izvaja genocid.

V Pakistanu upravljanem Kašmirju so protesti zaradi subvencij za hrano in elektriko zahtevali štiri smrtne žrtve in več kot sto poškodovanih. V Pakistanu zasedenem Kašmirju sta bila ubita še dva civilista, medtem ko naj bi varnostne sile streljale na protestnike. V Maroku sta umrli dve osebi, ko je policija streljala na protestnike, ki so poskušali vdreti v policijsko postajo. V spopadih je bilo ubitih devet ljudi, 220 pa ranjenih. V nemirih so bili ubiti tudi trije policisti.

Aktivisti na flotilji, ki pluje proti Gazi, so poročali o nadaljnjem ustrahovanju s strani izraelskih ladij. Flotilja Sumud se je približala vodam ob Egiptu, kjer je Izrael že v preteklosti prestregel podobne flotilje, in se pripravlja na morebiten izraelski poseg.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade v Gazi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Izrael je zaprl severni del Gaze za prebivalce z juga. Medtem je štirideset odstotkov ameriških volivcev menilo, da Izrael namenoma ubija civiliste v Gazi.

Policijski uradnik v New Orleansu je pozdravil možnost napotitve Nacionalne garde, hkrati pa zanikal porast kriminala. Sindikat Kennedy Centra je zahteval preiskavo nadlegovanja Yasmin Williams s strani podpornikov Donalda Trumpa. Ed Miliband je pozval Elona Muska, naj se umakne iz britanske politike. Republikanski zakonodajalec je pozval k usmrtitvi demokratske kongresnice Pramile Jayapal zaradi pozivov k protestom proti Trumpu. Fant umorjene učiteljice Ashling Murphy, Ryan Casey, je podprl kampanjo #spoilthevote v znak protesta proti izključitvi neodvisnih kandidatov.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Južnoafriški veleposlanik v Franciji, Nkosinathi Emmanuel Mthethwa, je bil najden mrtev ob vznožju hotela Hyatt Regency v Parizu. Noč pred smrtjo je ženi poslal sporočilo, v katerem je izrazil željo, da bi končal življenje.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Donald Trump je Hamasu postavil štiridnevni rok za odziv na predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga je objavila Bela hiša in obsega 20 točk. Trump je opozoril, da bo negativen odgovor pomenil 'žalosten konec'. Izraeljski premier Netanjahu se ne strinja z osrednjimi točkami načrta.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.