Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v spektakularni vojaški operaciji ameriških specialnih sil zajeta v Caracasu in prepeljana v zvezni pripor v New Yorku. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, se je začela v noči na soboto z obsežnimi letalskimi in kopenskimi napadi, v katerih je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Pripadniki elitne enote Delta Force so vdrli v Madurovo rezidenco in ga v nekaj urah z letalom prepeljali v Združene države Amerike. Maduro se v pripornem centru v Brooklynu spopada z resnimi obtožbami o narko-terorizmu, trgovini s kokainom in orožjem. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno vlado, ki je služila kot podpora obsežnemu kartelu za tihotapljenje drog v ZDA. Prvi nastop pred zveznim sodnikom v New Yorku je predviden za ponedeljek. Medtem ko so v delih venezuelske diaspore v ZDA in Kanadi izbruhnila praznovanja, so se v New Yorku in drugih mestih odvili tudi protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je operacijo označila za imperialistično ugrabitev in napovedala odpor. Kitajska in Rusija sta dejanje ZDA ostro obsodili kot grobo kršitev mednarodnega prava, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek sklical nujno sejo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One podal ostre izjave glede razmer v Latinski Ameriki, pri čemer je namignil na morebitno vojaško posredovanje proti vladi v Kolumbiji. Trump je Kolumbijo označil za "zelo bolno" državo in dejal, da mu ideja o vojaški operaciji, usmerjeni proti tamkajšnji vladi, zveni dobro. Njegove izjave so povzročile precejšnje razburjenje v diplomatskih krogih, saj gre za neobičajno stopnjevanje retorike proti državi, ki je bila tradicionalno ključna zaveznica ZDA v regiji. Poleg Kolumbije je Trump omenil tudi Mehiko in Kubo, pri čemer je za slednjo ocenil, da je tik pred propadom. Njegovi komentarji so neposredno povezani z naraščajočimi napetostmi med Washingtonom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. Do zaostritve prihaja v času, ko ZDA krepijo svoje operacije na Pacifiku, kjer so že izvedle napade na plovila, domnevno povezana s trgovino z mamili. Kritiki opozarjajo, da Trumpova retorika in napovedi o ukinitvi pomoči za boj proti drogam pomenijo resno grožnjo stabilnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez izrekel ostro opozorilo, da bo plačala visoko ceno, če ne bo upoštevala zahtev Washingtona. Trumpove grožnje prihajajo le dan po dramatičnem zajetju odstavljenega predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške posebne enote v soboto prepeljale v New York. Predsednik Združenih držav Amerike je v intervjuju za revijo The Atlantic poudaril, da bi lahko Rodriguezova končala slabše kot Maduro, če ne bo ravnala pravilno in omogočila popolnega dostopa do venezuelskih naftnih virov. Venezuelsko vrhovno sodišče je Delcy Rodriguez, ki je prej opravljala funkcijo podpredsednice, imenovalo za začasno voditeljico države po Madurovem zajetju. Kljub temu, da je Rodriguezova sprva obsodila ameriško operacijo kot grozodejstvo in zahtevala vrnitev Madura, naj bi se njena stališča po nekaterih poročilih začela mehčati v prid sodelovanju z ameriško administracijo. Trump je medtem napovedal, da so ZDA trenutno dejansko prevzele nadzor nad Venezuelo in da bi lahko v primeru nesodelovanja sledil nov vojaški napad, hkrati pa je posvaril tudi sosednjo Kolumbijo in Kubo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so elitne enote Delta Force zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in sporočil, da so Madura z vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina. Operacija, ki je trajala manj kot 30 minut, je vključevala letalske napade na ključne vojaške objekte, pri čemer je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi. Po Madurovem zajetju je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo do varnega prehoda oblasti, pri čemer je izpostavil namero o obnovi tamkajšnje naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Venezuelsko vrhovno sodišče je medtem za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje ZDA označila za »barbarsko ugrabitev« in poudarila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri opozicijski voditelji proslavljajo, Rusija in Kitajska ostro obsojata kršitev mednarodnega prava in zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

V obsežnem vojaškem napadu, ki so ga Združene države Amerike v soboto, 3. januarja 2026, izvedle na ozemlju Venezuele, je bilo ubitih najmanj 40 oseb. Med žrtvami so po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, tako pripadniki vojaških sil kot tudi civilisti. Napad je sledil večmesečnim stopnjevanjem napetosti med državama in je vključeval eksplozije na številnih lokacijah, vključno s prestolnico Caracas. Operacija, ki jo je osebno odobril ameriški predsednik Donald Trump, je po dostopnih informacijah privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene. Medtem ko so Združene države Amerike kot razloge za posredovanje navajale boj proti trgovini z drogami in terorizmu, mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na strateške interese, povezane z venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelska vlada je dejanje označila za hudo vojaško agresijo in sprožila obrambni načrt, medtem ko lokacija pridržanega Madura ostaja neznana.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi mineralov. Izjavil je, da se bodo ZDA zanimale za Grenlandijo v dveh mesecih. Danska premierka Mette Frederiksen je ponovno pozvala ZDA, naj prenehajo z grožnjami glede aneksije Grenlandije, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice do aneksije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", se je končala z zajetjem Madura in njegove soproge, ki so ju nato s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Ameriško ministrstvo za pravosodje je kmalu po operaciji razkrilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja "skorumpirane in nelegitimne vlade", ki se napaja z obsežno trgovino z drogami. Obtožnica vključuje zaroto za narkoterorizem, uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonito posest in uporabo težkega orožja. Po navedbah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bo par na ameriških tleh soočil s "polnim besom ameriškega pravosodja". Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler se ne izvede varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi prihod ameriških naftnih podjetij, ki naj bi obnovila uničeno energetsko infrastrukturo v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je Santiago de Chile, ljudje proslavljali padec Madura, so se v ZDA in drugod po svetu zvrstili protesti proti ameriški vojaški agresiji. Rusija in Kitajska sta operacijo ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori obveščevalne agencije CIA, ki je v venezuelski vladi imela svojega informatorja. Po obsežnih letalskih napadih na vojaške cilje, v katerih je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi, so Madura z ameriško vojaško ladjo in kasneje letalom prepeljali v New York, kjer je bil zaprt v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi objavilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Poseben poudarek je namenil obnovi venezuelske naftne infrastrukture pod vodstvom ameriških podjetij. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale morebitne ukrepe proti Mehiki, Kubi in Kolumbiji. Nekdanji indijski diplomati so izjavili, da je bila ameriška akcija pričakovana. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo v ameriški operaciji ubitih 32 kubanskih državljanov. Zaradi dogodkov v Venezueli so padle cene nafte.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v New York, kjer je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, v ponedeljek pa naj bi stopil pred sodnika. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z zračnimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte, pri čemer naj bi po poročanju časnika The New York Times umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (npr. v Čilu) izbruhnili ulični proslavi ob padcu režima, so zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko in Rusijo, ostro obsodili ameriško posredovanje kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in zatrdila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Trump je na to odgovoril z neposredno grožnjo, da bo Rodríguezova »plačala visoko ceno«, če ne bo sodelovala z ameriškimi zahtevami, zlasti glede dostopa do venezuelskih naftnih rezerv.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Donald Trump je v intervjuju opozoril podpredsednico Delcy Rodríguez, da ne bo napotil ameriških enot v Venezuelo, če bo ravnala po njegovih željah. Rodríguezova je zahtevala Madurjevo izpustitev in aretacijo označila za nezakonito ugrabitev. Po aretaciji Madura v New Yorku je Rodríguezova prevzela vodenje Venezuele, kar je sprožilo ugibanja o njeni iskrenosti. Trumpova akcija proti Maduru naj bi bila jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o statusu ZDA kot edine svetovne velesile.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Ameriška vojska je v soboto zgodaj zjutraj izvedla obsežen letalski in kopenski napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Madura so pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA že prepeljali v New York, kjer je zaprt v pripornem centru v Brooklynu. Zajetje je vrhunec večmesečnih pritiskov in obtožb o narkoterorizmu, ki jih proti Maduru vodijo ameriška sodišča. Po navedbah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bo Maduro soočil z obtožbami o zaroti za uvoz kokaina in nedovoljenem posedovanju orožja. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in tujini (npr. v Čilu) izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Iran dejanje ostro obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA začele hitro vzpostavljati vodljivo začasno vlado v Venezueli. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA 'vodile' Venezuelo. Marjorie Taylor Greene je pozvala Trumpovo administracijo, naj se bolj osredotoči na politike 'Amerika na prvem mestu'. Emmanuel Macron je poudaril, da mora prehod v Venezueli spoštovati voljo venezuelskega ljudstva.